ponedeljek, 26. november 2012

Srčkasto rdeče - tudi za Horjulčke

Že ob pletenju viola srčka sem vedela, da bo nujno morala nastati še rdeča različica. Ko pa je bila plahtica narejena, se je sama od sebe naslikala še Božičkova rokavička. 


                             

Vse so broškice in prav fajn se nosijo. Ker na srčkih res ne morejo biti samo okrogli gumbki, sem se pozabavala še s srčkastimi.


Ob vsem tem sem nujno morala obnoviti zalogo barv v moji fimo škatli. V njej so se skrivale le umirjene, resne, zemeljske barve. No, sedaj sem poskrbela za mavrico. Zdaj pa veselo na delo!




P.S. Srček in rokavička na skupni fotki sodelujeta na dobrodelnih prazničnih licitacijah za varovance Zavetišča Horjul.


četrtek, 22. november 2012

Fimo pletenje

Ne vem natančno, kdaj sem nazadnje fimala za domačo mizo. V letošnjem letu prav gotovo ne. Mečkanje je bilo 'rezervirano' le za predstavitvene delavnice v okviru službe, doma pa se enostavno nisem mogla pripraviti, da bi se usedla za mizo. Kar se mi dogaja zadnje dni, me je v bistvu presenetilo. 

Kriva je še ena od predstavitev, kjer sem obiskovalkam pokazala izdelavo nakita z razpokanimi zlatimi lističi in osnove dela z zelenim ekstruderjem. Prav s tem zadnjim sem na delavnici želela pokazati še kaj novega in ne le že znanih 'retro' kvadratkastih klobas in polžkov iz špagetkov. Pa sem se spomnila na štrikarije, ki jih prav gotovo poznate z interneta. V brskalnik vtipkate faux knitting polymer clay in ekola, veselo na delo. Da ne bi res kdo mislil, da je ideja moja ;)

Ne, tudi sama sem pogledala navodila, sedaj pa sem enostavno padla not in komaj čakam, da skombiniram meni ljube barve. Prvi sta bili melirano siva in vijolično-roza, potem pa še meni najljubša turkizna z oranžno. 

In prav fino se mi zdi, da se je po dolgem času za mojo mizo ustavil čas in se že obrne datum, preden se spokam v posteljo. Moram izkoristiti, dokler me drži, ker vprašanje, kdaj bom potem spet tako not padla. Je pa res, da mi gre na roko letni čas, ker po tej vlagi in temi se mi enostavno ne da laufat, pa mi potem nekaj časa ostane. Sem na tekaškem dopustu. Bom že kasneje not prinesla ;)

Pa še slikice ;)


 
 






ponedeljek, 19. november 2012

Šolski tabor

Se spomnite, ko smo v naših osnovnošolskih letih imeli poletno in zimsko šolo v naravi? V četrtem in petem razredu ... in to je bilo to. Moja dva čmrlja sta že stara mačka, kar se tega tiče, saj sta z večdnevnimi izleti začela že v vrtcu. To me veseli, saj nihče nima težav z odhodom od doma in se vedno zelo veselita in odštevata dneve do odhoda.


Danes je moja Nika odšla na petdnevni tabor v Črmošnjice. Držim pesti, da bodo imeli suho vreme, itak pa vem, da bodo uživali v vsakršnem vremenu.


Za morebitno krizo sredi tedna smo morali starši pripraviti razglednico, ki jo bodo otroci prejeli ''po pošti''. Da ne bi bila kovačeva kobila bosa, sem včeraj zvečer sestavila voščilnico za Niko in komaj prepričala Aljaža, da ji ni izdal skrivnosti. Za večjo pristnost sem kuverto opremila z žigom. Sicer ni pravi poštni, ampak mislim, da bo tokrat fora še vžgala, naslednje leto pa ne več.



nedelja, 11. november 2012

Moja judoistka




Čez dober mesec dni bo moja prvošolka dopolnila sedem let. Že nekaj let pred vstopom v šolo je sanjarila o vadbi ritmične gimnastike, ki jo je spoznavala ob pripovedovanju starejše prijateljice. Septembra smo se na Luninem festivalu ustavili na predstavitvi Sankukai karateja in moram reči, da sta bila oba otroka navdušena. 

''Mamiiii, a bi lahko trenirala karate?''
''Počakaj, da začneš z ritmično gimnastiko, nočem, da bi bila že v prvem razredu preobremenjena s krožki.''

OK, se je hitro spirjaznila. Pa čez dober teden prisanja domov:

''Mamiiii, smo imeli danes na obisku trenerja juda, a veš, kako je bilo fino. Saj vem, da imam že ritmično gimnastiko, ampak je bilo res takoooo fino.''

Pa smo malo preštudirali urnik in ker se vse interesne dejavnosti odvijajo v času podaljšanega bivanja, sem pristala, da poskusimo še z judom. Ni mi žal. V teh dveh mesecih opažam, kako je napredovala pri koordinaciji gibov, pri fizični pripravljenosti, samozavesti, nasploh kaže veselje do ukvarjanja s športom. 

Sicer tega ne pripisujem samo treningu juda, tudi to ji je zelo všeč, da mami teče :) Pa zadnje čase bi do neskončnosti skakala s kolebnico, vsak trenutek izkoristi za poskakovanje, zajčica moja :)

Prvi mesec sem vztrajala pri mišljenju, da se nam z nakupom kimona ne mudi, ko pa je nekega dne prilebdela domov na oblaku ponosa, ker je prvič premagala sošolca, sem šla tudi jaz v akcijo. Nikoli ne bom pozabila preobrazbe in njenega izraza, ko je prvič oblekla kimono. Pa to je bila popolnoma druga punca! Bojevita, z močnim pogledom, da se je kar ustrašiš.

V glavnem, danes smo se udeležili 1. kola šolske judo lige. Zanimiva, zabavna, pozitivna izkušnja. Dve uri smo preživeli v športni dvorani, gledalci smo se zabavali ob ogrevanju naših malih judoistov. Meni je šlo na smeh, ko so iz zvočnikov zadoneli ritmi Gangnam styla, ampak kaj hočemo, tudi judoisti morajo biti v koraku s časom.

 

Sledila je prva borba - dvoboj za ščipalko. Sodnik tekmovalcema pripne ščipalko na desno hlačnico nad peto. Ko sta oba pripravljena, se usedeta s hrbti skupaj in na sodnikov znak se borba prične. Zmaga tisti tekmovalec, ki nasprotniku prvi vzame ščipalko s hlačnice. Izvedejo se do trije dvoboji, za zmago štejeta dva dobljena. Na koncu je Nika v svoji skupinici osvojila tretje mesto.




Všeč mi je, da je bila njena prva tekma tako igrivega značaja. Dobila je pozitivno izkušnjo in pravi, da bo z veseljem nadaljevala. Čez mesec dni nas čaka 2. kolo šolske judo lige.