sobota, 14. september 2013

Črni gozdiček v skledi

Pred časom, ko smo bili povabljeni na piknik k prijateljem, sem razmišljala, kaj prinesti s sabo. Nekaj bi spekla, pa da bi bilo praktično za shraniti v hladilniku / hladilni torbi in bi bilo tudi na pikniku enostavno servirati. Tortica s smetanovim nadevom bi bila super, ker pa sem se tega spomnila šele zjutraj, brez sestavin v hladilniku in s časovnim limitom, ko smo morali biti ob štirih popoldne na cilju, sem se odločila, da vse skupaj zapakiram v plastično posodo. Ob osmih sem šla hitro v šoping po sestavine, spekla biskvit, ga še toplega razrezala, sestavila skupaj nadev in vse skupaj porinila kar v zmrzovalnik, da je bilo hitro ohlajeno. Totalno neklasična priprava sladice, vendar je delovalo, pa še zelo dobra je bila.

 

Danes sem ponovila vajo, s tem, da sem biskvit spekla že včeraj zvečer.

Torej recept je naslednji. Za biskvit potrebujemo:

- 5 jajc
- 20 dag sladkorja (jaz sem uporabila najtemnejšega muscovado)
- 20 dag moke
- dve žlički pecilnega
- limonino lupinico
- žlico temnega kakava v prahu
- 5 žlic vode
- 2 žlici olja

Rumenjake stepemo skupaj s sladkorjem, da lepo narastejo, dodamo vodo in olje. Moko skupaj s kakavom presejemo, dodamo pecilni in limonino lupinico in vmešamo k zmesi rumenjakov. Previdno vmešamo še stepeni sneg iz beljakov.

Pečemo 20-25 minut na 180 stopinjah.  Biskvit sem spekla v klasičnem okroglem modelu. Ohlajenega razrežemo na kocke velikosti 2×2 cm.

Za nadev potrebujemo:
- 0,5 l sladke smetane 
- mascarpone (jaz sem uporabila kar cel 500 g lonček, lahko pa ga daste tudi manj). 
- višnjev kompot

V stepeno smetano vmešamo mascarpone in odcejene višnje.

V plastično posodo ali v skledo (po želji) naložimo plast biskvitnih kock, jih navlažimo, nadevamo plast kreme z višnjami, pa spet plast biskvita, ki ga ponovno navlažimo in zaključimo s plastjo kreme. Pokrijemo in damo ohladit. Če se nam mudi, damo lahko za dobro uro v zamrzovalnik in odhitimo na piknik. 

Za navlažitev sem uporabila sladkorni sirup iz 3 dl vode in 100 g sladkorja, dodala pa sem še tri žlice ruma in 2 dl kompota.

Navedene količine so zadostovale za dve 2-litrski posodi od sladoleda oziroma za 12 oseb.

Dober tek!

sreda, 11. september 2013

IndigoBlu

Naslednji teden bo pri nas v Rayherju še bolj ustvarjalno kot običajno. Včasih se vprašam, če je to sploh lahko mogoče, saj že tako ves čas nekaj brkljam, lepim, mečkam in ustvarjam. Komaj čakam, da se od mentorice iz Velike Britanije naučim novih trikov in spoznam možnosti uporabe materialov, ki jih najdemo pri nas na Mali ulici.

 

Obiskala nas bo predstavnica podjetja IndigoBlu, med njihovimi izdelki pa med drugim najdemo čudovite gumijaste štampiljke in nekaj jih je že našlo nov dom pri meni. Le še na uporabo čakajo.

Moja naloga je bila, da pripravim izložbo, kjer bo predstavljen IndigoBlu slog ustvarjanja. Začela sem z ozadjem. Na kapa plošče sem nalepila časopisne izrezke in tako pripravljeno ozadje potiskala s štampiljkami. Dodala sem male baročne okvirčke in s sodelavci smo prišli do zaključka, da bi bile takšne ''tapete'' tudi doma prav super. 

Za predstavitev uporabe štampiljk sem naredila še dve strani scrapbook albuma, kjer sem za dekoracijo uporabila tudi dva medaljončka. 

 

Ko sem začela okraševati z zlatimi lističi, za katere so pri IndigoBlu razvili zanimiv način nanosa, me je to tako pritegnilo, da sem lističe uporabila še pri dekoraciji črne pole papirja. Ko enkrat začneš, ne moreš nehati :)


IndigoBlu je tudi ta drevešček, v katerega sem se zaljubila na prvi pogled že spomladi.


Pretekli vikend smo imeli v Rayherju interno izobraževanje in na predavanju sem dobila potrditev tega, kar že dolgo vem. Ustvarjanje je balzam za dušo, terapija za naše živce in dejansko zdravi. Med ustvarjanjem se sproščajo endorfini in zadovoljstvo ob zaključenem projektu je neizmerno. Tako tudi nova izložba ni mogla dočakati fotkanja s pravim fotoaparatom in sem vse poslikala s telefonom. Zato tudi slabša kvaliteta fotk. In opravičilo vsem, ki sem jih zasula z MMS-i, ampak enostavno mi endorfini niso dopustili, da bi se ustavila in sem jih morala poslati :)

Ja, vem, da imam srečo, ker delam v službi, ki mi omogoča takšno izražanje in hvala vsem, ki to opazijo. Nimajo vsi takšne sreče in zato to še toliko bolj cenim!