Fimo in alkoholni inki

Že nekaj dni sem se pripravljala k temu, da se spet lotim mečkanja fimo mase. Ovirala me je gora papirjev in čestitkarskih drobnarij v mojem kotičku. Danes sem se le lotila hitrega pospravljanja, da sem očistila polovico mize. A da bi celo? Ne se hecat ;)

Tako sem se končno lahko lotila igranja in packanja z Rangerjevimi alkoholnimi inki. Joj, kakšen užitek je kapljati barve in opazovati njihovo prelivanje. Pa kakšno bogastvo barv! Res, ravno pravšnje zame. Ker časa za brskanje po netu za raznimi tutoriali ravno nimam, sem se lotila odkrivanja tople vode. Saj kaj tragičnega se ravno ne more zgoditi, če ne drugega, dobiš osnove za obeske in kroglice v pisanih barvah :)

Pa brez skrbi, že prvi poskusi so mi zelo všeč. 

 

Klavdija me je vprašala, če sem listala po starih Unikatih. Ha ha, ne nisem, jih niti nimam doma. Prav fajn se mi zdi, da so se mi razpokice  zgodile same od sebe in da dejansko vem, kako jih ponoviti ... tako, da drugih načinov niti ne bom iskala.

Pisane pastelne barve, pa mavrica, vse to me čaka v prihodnjih dneh. Tako kot na papirju bom tudi pri nakitkanju ostala v pisanem svetu. Je tako pozitiven, da je ustvarjanje res užitek!

Še več mavrice

V bistvu sem si sama kriva, da ne morem izstopiti s tega mavričnega vlaka, saj sem se oborožila s kupčkom pisanih papirjev. Barve, barve in še enkrat barve. Prav čarobne so in v trenutku, ko začnem z izbiranjem in rezljanjem, sem dobre volje. 

Danes sem bila vsa 'zmešana', ko sem v službi pregledovala nove šablone Marianne design. Pa nove še prihajajo, ojej ... 

 

Imam to srečo, da mi baročno ustvarjanje in plastenje papirjev, materialov, čipk in kar je še podobnega, ne leži. Rada imam čiste linije, plastenje vzorca na vzorec mi enostavno ne gre. Malo me je skrbelo, kako se bova razumela z BigShotom, glede na to, da ne maram načičkanih šablon. Pa ni bojazni, je toliko različnih vzorcev na trgu, da se bodo tudi zame našle. Mislim, da se bo v zbirki nabralo največ rožic, listkov, vijugic, očitno pa tudi dreves :)

 

Čeprav sem bila popoldne odločena, da se bom lotila mečkanja poli gline in eksperimentiranja z alkoholnimi inki, so nove šablonice prevladale. Nujno sem jih morala preizkusiti in vidim, da bomo postale zelo dobre prijateljice.

Metuljčki so enostavno ljubki, drevo pa razigrano pisano.

Mavrica

V zadnjih tednih se kar naprej potapljam v mavrične barve. Iščem jih povsod, v nakitu, na oblačilih, med papirji. Najraje imam vse na kupu. Ni kaj, tako je, če si na delovnem mestu obdan s samimi lepotami, samo časa bi rabila več, da bi lahko uresničila vse ideje, ki čakajo.

Tudi za današnje rojstnodnevno darilo sem se odločila za mavrico. Izbira samega darila je bila enostavna ... 100% Suzi akvarelček je bil kot naročen ... sploh potem, ko sem ga na FairArtu občudovala v živo. Ko sem naročilo predala Suzi, je sama pristavila še eno naslikano deklico, jaz pa sem akvarelčka zapakirala v lično škatlico.

 

Prvotni namen je bil izdelati voščilnico, pa so bile kvadratne kuverte premajhne. Prav, bo pa škatlica. Spomnila sem se na oblačkast papir in nadaljevanje je bilo sila enostavno. Pri mavrici sem si pomagala s šestilom, oblačke približno prerisala s papirja in jih s škarjami izrezala, prav tako je ročno izrezan sonček. Big shot je tokrat počival :)

 

Mislim, da je bilo to prvič, da pri darilu in dekoraciji darila za moškega nisem imela nobenih težav. Saj vem, bom imela zato naslednjič toliko večje. Ni šans, da bi šlo vedno tako gladko ;)

Pomlad ali poletje

Tako spodobne zaloge voščilnic že nekaj časa nisem imela. 

Glede na to, da sem na frišno zasvojena z ljubkimi 15×15 blokci pisanih papirjev, jo bom še pridno dopolnjevala. 

Uživajte v pomladi ... ali bo že poletje?

 

 

Prva

No, pa  je led le prebit  so rezalne plošče krščene. Danes mi je končno uspelo mojo ustvarjalno mizo spraviti v red v tolikšni meri, da sem lahko odpakirala mojo novo igračko. 

Priznam, da je res prav poseben občutek, ko prvič zavrtiš ročko in skozi valje spustiš prvo rezalno šablono. Zdaj sem pa pečena, ane?

Seveda sem se morala že naslednji delovni dan oborožiti z nekaj osnovnimi šabloncami. Brez rožic pri meni ne gre in nujno sem rabila listke, da bom lahko posadila nekaj luštnih lončnic. 

Za prvo sem že pred začetkom vedela, komu jo bom namenila. Prav posebni osebi, ki v meni spet prebuja željo po novih ustvarjalnih izzivih.

Tako pa izgleda čisto sveže vgravirana rezalna plošča ... 

... nič več ne bo, kot je nekdaj bilo :)

Želje

A veš, ko ti ob rojstnem dnevu vsi voščijo: ''Vse najboljše, pa naj se ti uresničijo vse želje ...'' Kaj pa, ko se to resnično začne dogajati? Padeš na rit, dobiš pekoče oči, skoraj izgubiš sposobnost treznega razmišljanja, se ti smeje od ušesa do ušesa? Vse naenkrat?

Meni, a to se dogaja meni?

Ja prav, pa naj se. Ne bom zanikala. Srečna sem. Obkrožajo me srčni, sončni ljudje.  Nekatere med njimi spoznavam v novi luči. Že prej so mi bili všeč in sem se v njihovi družbi dobro počutila, v novem okolju pa se še toliko bolj. Pridejo trenutki, ko se moram kar uščipniti, da dojamem, da je vse res.

Menjava službe je stresna. Ko ne veš točno, kaj pričakovati. Ko prideš med nove ljudi. Ko s seboj prineseš nekaj čustvene prtljage. Ko tudi oni ne vedo točno, kdo prihaja mednje. Jaz sem se ob prihodu odločila, da bom čustveno prtljago pustila pred vrati ... na ulici ... naj jo pobere nekdo drug, to navsezadnje niso bili moji kovčki, s sabo sem jih nosila s prejšnjega vlaka. Kako vesela sem, da sem naredila tako.

Pozitivna energija privlači pozitivno energijo. To se mi spet potrjuje. Minil je mesec dni v Rayherju, res, kot bi mignil. Še vedno ne poznam vseh artiklov in vseh računalniških fint, ampak saj bo, so tudi stranke prijazne in potrpežljive.

Pa veste kaj? Nima smisla, da še naprej napletam in nakladam. Zaslužim si, da sem tukaj, kjer sem in noro se mi zdi, da tako mislijo tudi drugi. Očitno v meni vidijo nekaj, česar včasih še sama ne, ker danes sem skoraj padla na rit, ko so mi sodelavci zapeli ''Vse najboljše'' in mi izročili rojstnodnevno darilo.

TOLE!!!

Tako. In potem naj se človek prepričuje, da nečesa ne rabi.

A sem imela kaj solzne oči? Ja ITAK!

Zdaj pa moram temeljito prespati vse skupaj, najlepše pa je, da vem, ko se jutri zbudim, bo še vedno vse RES!