Še tretja objava danes

Ja, najbolje, da še to spravim pod streho :)

Želja je bila, da izdelam voščilnico za moškega, ki praznuje 40 let. Naročnici voščilnice z raznimi šaljivimi odtiski ali pa zizi-riti varianta niso bile tako všeč, zato sem se zatekla k starim dobrim gumbkom. Res so univerzalni. Tako sta nastali dve voščilnici, ena bolj živih, svežih barv s palčki-malčki in ena umirjena, obe pa sta po moško enostavni ;)

Bom videla, za katero se bo na koncu odločila, če ne bo zmagal kar eden izmed dreveščkov, ki sem jih naredila pred tedni. Konec koncev, mi je všeč, da bo kakšna ostala na zalogi, ker krogec s številko lahko odstranim ali zamenjam tudi kdaj kasneje.

Olivno zelena

Poleg stekleničk so včeraj nastali še kvadratki v olivno zelenih tonih. Spet brez recepta, kot bi pekla muffine, ko dodaš malo tega, malo onega :) Zvečer sem dokončala dvoje uhančke in obesek in počakala na današnji sonček za fotografiranje. Nakit se prav lepo lesketa.

Hm, katera bo naslednja barvna kombinacija?

Začelo se je

Spet je tu sezona za izdelovanje Stekleničk upanja. Vem, da bi lahko kakšno naredila tudi med letom, pa enostavne ne gre. Mi bolj leži kampanjska izdelava, vsako leto tik pred zdajci.

Za prvič so nastale tri, sva imeli včeraj s Tino prijetno čvekasto-fimasto-sladkosnedo dopoldne. Luštno je bilo in kliče po ponovitvi ;)

Modra in črna

Pri tokratnem nakitkanju prevladujeta modra in črna barva. Če se že lotim dela, potem res ne morem ostati pri enih uhančkih in kompletku.

Najprej sem morala izpolniti željo po asimetričnih uhanih, za katere pa naj bi se takoj videlo, da sodijo skupaj. Joj, jaz in asimetrija sva dva težko združljiva pojma. Pri obliki mi nikakor ni uspelo odplavati v razburkane vode, sem se pa zato poigrala z razporeditvijo vzorčka. Naročnica je zadovoljna, morda pa se mi kdaj drugič uspe odlepiti od ustaljenih oblik.

Ker sem zaradi teh uhanov naredila kvadratke v turkiznih tonih, sem se odločila še za nekaj kosov nakita za zalogo. Namesto močne turkizne barve sem kvadratke pokombinirala z nežno perlasto turkizno barvo. Nastali so kosi, ki dišijo po poletju.

Sedaj pa se preselimo k črni barvi. Naredila sem kompletek z zlatimi lističi, pa je bila razvaljana plahtica tako velika, da je kar ni hotelo zmanjkati.

Tako sem se odločila, da se malo poigram z oblikami. Bo treba še vaditi, za spodnji dve ogrlici sem si samo na hitro skico narisala. V resnici komaj čakam, da se lotim bolj živih barv, ampak me v prihodnjih dneh spet čaka nekaj šivanja. No, ker so sestavni delčki tako veliki, sem na hrbet odtisnila polžkast relief. Končni rezultat je tak, da se ogrlici lahko nosita na obeh straneh :)

Kot zadnjega pokažem obesek, katerega končna podoba je zaradi nesreče drugačna od načrtovane. Na že pečenem so odstopili zlati listki, zato sem na poškodovan del dala reliefni pravokotnik. Zasilni izhod, ki niti ni tako slab.

Kot že rečeno, zdaj se moram zares lotiti šivanja mišjih ušesc, jutri grem pa še v vrtec na šiviljsko delavnico. Fešta na vidiku :)))

Medtem, ko ...

... nakitkam, vam pokažem še dve toaletki, ki sta bili namenjeni v album ''Na zalogi'', pa jima sploh ni uspelo priti do tja.

Prva se mi res zdi posrečena, saj se zunanjost in notranjost tako lepo ujemata. Pa čeprav je med nakupom enega in drugega blaga nekaj let razlike.


Druga je iz zelo kompaktnega jeansa, bila pa je super izhod v sili za skoraj pozabljen rojstni dan.


Sedaj pa šibam nazaj za mizo k pašta mašini. Naloga ... asimetrični uhani. Ojoj, ni mi lahko :)))

Sapramiška - najsrečnejša miš na svetu :)

Danes je bil dan za premiero. Premiero predstave, ki smo jo pripravljali zadnja dva meseca. No, saj ni tako dolgo trajalo. Dobili smo se na štirih vajah, pa doma smo nekajkrat tekst prebrali. A kdo, se sprašujete? Mi, pridni starši naših malčkov. Sedem nas je in združeni smo v dramsko skupino Lešnik (šest igralcev in spremljevalka s kitaro). Ime so nam po dvodnevnem ''brainstormingu'' določili otroci v vrtcu. Predstava ... Sapramiška ... za skupino naših mišk.


Sem že nekajkrat rekla, da na naslednjem roditeljskem sestanku ne bom črhnila niti besedice, ker sem letos potunkala sebe in Petra. Jaz sem bila Sapramiška, Peter pa DDZZ - Doktor Detel, zobni zdravnik. Poleg tega sem se javila še za nalogo predstavitve poklica ... bom prihodnji teden v vrtec pritovorila šivalni stroj in zašila nekaj ušesk za miške ... natančneje 27, ker gredo otroci na otroški pustni karneval na Ptuj.
No, čeprav sem si prostovoljno nakopala nekaj obveznosti, je vse skupaj poplačano z bleskom v Nikinih in Aljaževih očkah, ko sta ponosna na mamico in očija :)


Pa se vrnimo k predstavi. Sceno sta pripravili vzgojiteljici ob slikarski pomoči otrok. Jaz sem naredila kartonasta ušeska za miško in veverico, pa še veveričji rep iz flisa. Je prišlo prav polnilo enega zmahanega povštra iz Ikee. Hihi, še predpustno šemljenje smo si lahko privoščili. Danes smo popoldne odigrali predstavo za otroke in starše iz skupine mišk, jutri dopoldan pa nas pričakujejo še vsi otroci iz naše vrtčevske enote. Fešta :)))

Po predstavi smo se posladkali s pecivom, ki so ga za nas spekli otroci ... piškotki - skalce in slastna jabolčna pita. Skuhali pa so nam čaj iz šipka, ki so ga nabrali na lanskih sprehodih ... je res super, da živimo na obrobju mesta in je narava tako blizu. Pito so tudi sami razrezali. So bili res zaposleni s pripravami ta teden.

Še slikice mišjega strahca, DDZZ, žabe in veverice. Mačka je žal samo na skupinski, bo mogoče jutri še kakšna fotka nastala.

V glavnem, za nami je zanimiva izkušnja, veliko smeha in dobre volje.

Nasprotja

Res, dan ni enak dnevu. Včeraj sem bila navdušena nad novim črno-belim blagom z luštnimi rožicami in prijetno teksturo, ampak je to navdušenje trajalo samo, dokler se nisem lotila oranžno-zelene kombinacije. Itak, po naročilu, saj se sama česa takega ne bi lotila. Pa moram reči, da se bom še kdaj.

Blago sem razrezala na kvadratke in se prvič preizkusila v patchworku, oziroma približku le-tega. To je ena hudo natančna zadevščina, ki zahteva svoj čas, če naj bo izdelek tipi-topi. Samo priklonim se lahko umetnicam, ki izdelujejo posteljna pregrinjala. Jaz bom zaenkrat kar pri malih torbicah ostala :)))) Midi toaletka mi je zelo všeč, je tako pozitivno pisana in prava poživitev na tak sneženo siv dan.

Priznam pa, da me ta sneg danes prav nič ne gane, ker imam popolnoma druge skrbi. Čez nekaj ur me čaka premiera Sapramiške. In Sapramiška sem jaz. Ojoj :))) Obljubim, da bom naslednje leto na roditeljskem sestanku v vrtcu tiho kot miška ;)

Za konec še kupček slikic iz prejšnjega tedna, da ne bodo ostale pozabljene v arhivu ;)

Porcija nakita

Konec tedna sem se lotila škatle, kjer so čakali že pečeni delčki za nakit. Brušenje, poliranje, lakiranje ... dolgočasna, a nujna obdelava. Sedaj so tukaj, no nekateri ne več ;) Škatla pa je še vedno sumljivo polna.

Ta biserno roza kompletek je najdlje čakal na sestavljanje ... od lanskega maja.

Kompletki v bakreno-zlatih tonih. Na soncu se bodo prav lepo lesketali.

Ta kompletek je bil izdelan na posebno željo. Se vidi, da pri rdeči fimo masi mica shift ni prišel toliko do izraza.

Od magičnega mavričnega preliva je ostal še obesek, pa je kar hitro dobil noge :)

No, v škatli sem našla še nekaj veteranskih delčkov. So dolgo zdržali, kmalu bodo štiri leta :)Nastala sta dva para uhančkov iz mojih poročnih rožic.

Za konec pa še škatlica, v kateri je ogrlica, ki je dolgo čakala na svoj trenutek, odpotovala na Hrvaško.

Valentinov izziv

Uh. Spet ta Klavdija in njeni izzivi :P

Tokrat nam je za kombinacijo izbrala nemogoče barve. Saj jaz z roza odtenki nimam težav. Krvavo rdeča mi nikakor ni sedla zraven :S Ampak ... sem ugriznila v kislo jabolko in se lotila dela. Brez ideje. Kar tako. Najprej sem zmehčala fimo, se vmes odločila, da bi mogoče naredila preliv, pa se na koncu odločila, da naredim klobasasto rožico. Ki mi končana sploh ni bila všeč. Kaj pa zdaj? Porabljenega časa mi je bilo škoda in na koncu sem nafrtajčkala en srček, ''odpadno'' maso pa oblikovala v bunkice, ki sem jih oblekla v neposrečeno rožico.

No, saj končni izdelek niti ni napačen. Ogrlico sem pofotkala na beli in rdeči podlagi, spodaj pa vam pokažem še vmesno postajo, ki sem jo k sreči preskočila. Tista proga res ne bi imela srečnega konca ;) Pokažem jo zato, da vidite, s kakšno rožico sem se ubadala, bom jutri dodala še eno makro fotko klobase, ravno toliko, da bo za arhiv ;)

Včerajšnje ustvarjanje

Včeraj je bil spet en tak naspidiran dan. Zaenkrat sem kar zadovoljna, gre vse po planu, brez velikih zamud. Dokončala sem nogice za dvojčka. Vedno se jezim, ko vezem črke, jooooj, to traja ... bi imela že eno stopalce nakrižkano v tem času, ko naredim napis. K sreči se ob pogledu na končano slikico umirim. Pa res bo že čas, da si shemo vezenja poskeniram, ker mi bo list kmalu razpadel. Že tri leta in pol uporabljam istega, na roke narisanega, neštetokrat zloženega. Zaenkrat mi še ni uspelo, da bi shemo pretvorila v elektronsko obliko. Saj bom ... enkrat :)))

Nujno moram v Svet metraže po novo zalogo pikic, dokler jih še imajo. Problem je edino ta, da vem, kako me bodo s polic vabili novi vzorčki: ''Vzemi mene ... ne mene daj ... pa še mene, glej, kako lepo pašem k tistim rožicam!''

Zadnjič, ko mi je uspelo narediti dve voščilnici ''kar tako'', me je prijelo, da bi naredila še kakšno, edino dan bi morala za par uric raztegnit, da bi mi kaj takega uspelo. Sem pa sestavila dve mini škatlici, da je mami lahko vanju skrila dve ogrlici.

Izzivi

Dekleta me vedno znova uspejo presenetiti. Po neznanem številu ČB minik (res jih moram enkrat prešteti) sem zašila še eno. Ampak tokrat je malce drugačna ... z zeleno notranjostjo. Zanimiva kombinacija, ki je sama od sebe nikoli ne bi dala skupaj, na posebno željo pa lahko skombiniram karkoli ;)

Na seznamu posebnih želja je še oranžno-zelena toaletka in nesimetrični uhani. To bo še pestro, sploh z uhani. Upam, da mi bo luna naklonjena :)))

Nastala je še ena metuljčica in ena vijolična lepotička, ki sem ji dodala broškico, narejeno iz odrezane zadrge. Šment, koliko takih končkov sem že v smeti zmetala :S No, od zdaj naprej bom spravljala še to. Vam je kaj znano?

Veter malo drugače

Pilulilu, Valentina, Dijana, Čarovnička in Dunja so mi podelile nagradico Veter v hrbet. Punce, hvala vam. Sem se lotila te objave samo zaradi tega, da ne boste mislile, da sem spregledala vaše komentarje.

Ne mi zameriti, ker nagradice ne bom razposlala naprej, te igrice enostavno niso zame. Nočem več izbirati raznoraznih naj... blogov, ker ste vse, ki vas berem in spremljam, moje najljubše. Moji dnevi so zaradi vas bolj polni, barviti, veseli in tudi takrat, ko sem slabe volje, mi vaše objave in prijazni komentarji pomagajo, da se kmalu počutim boljše.

Ve ste moj veter v hrbet, saj prav zaradi tega virtualnega sveta še raje ustvarjam. Saj veste, vse smo si podobne, vsakega komentarja se razveselimo in tudi sama se trudim, da vam napišem kakšno besedo. Ne vedno in ne pod vsako objavo, odvisno od časa in razpoloženja, upam, da me razumete ;)

Vesela sem, da nas je v tej ustvarjalni blogovski družbi toliko in prav vsaka izmed nas je nekaj posebnega. Zato nam vsem želim, da bi še naprej uspešno jadrale v ustvarjalnih vodah, ko pa katera zaide v brezvetrje, se lahko zanese na nas, da ji bomo s pozitivnimi mislimi poslale veter v hrbet :)