Repki

Še vedno so na pohodu brave, prav pašejo ob teh meglenih dnevih, razbijejo žalostno sivino. No, zadnja dva dneva sta prav sončno krasna, se ne smem preveč pritoževati.

Barve

Veliko barv ... eksplozija pisanih srčkov in pisanih rožic. Pa še nekaj pisanih denarnic za povrh.

Očijeva vabila

Res je, moj oči bo decembra praznoval 70. rojstni dan. Takšna obletnica si pa že zasluži malo fešte, kajne? Da ne bi potrjevala znanega pregovora o kovačevi kobili, sem se v soboto usedla k delu. Sicer je dan prehitro ušel mimo, tako da sem začela šele ob 23.30, sem pa zato v praksi preizkusila prednosti pospravljenega kotička. Najprej sem izbrala papir, med staro zalogo sem našla mini ščipalke in trak iz jute. Vedela sem, da bo na vabilu vsaj kakšna rožica in to je bilo to :) Priprava materiala, ki sem si ga odnesla na kuhinjsko mizo, je trajala kakšnih 15 minut, pa če štejem zraven še 10 minut pospravljanja, je to zame rekord. Zaključek: po papirčkanju ni bilo niti sledu o ustvarjalni bombi. Juhej! Nastalo je 15 vabil. Me je imelo, da bi gor še kaj dodala, vsaj kakšne polperle v vogale, pa mi enostavno niso ''pasale'' zraven, glede na uporabljen naravni material (les in juta). No, ker so vabila moška, sem bila na koncu kar zadovoljna in ob 2.30 sem padla v posteljo.


Zabava bo čez točno mesec dni. Ojoj, to bo tik-tak tukaj. Hm, bi vam zaupala še kakšno podrobnost o mojih načrtih, pa ne smem ... vam povem čez mesec dni ;)

Nov model

Včasih je to, da doma nimam vsega, kar potrebujem, dobra stvar. Tako sem prisiljena v to, da poiščem ustrezno rešitev. In tokratna mi je všeč. Naredila sem etui za kartice v zelo temno vijolični barvi s sivim potiskom, doma pa nisem imela nobenega primernega trakca. Če sedaj pomislim, tudi gumbka ne bi našla. No, sem pač kroj podaljšala in naredila poklopec. Je sedaj etui primeren tudi za tiste, ki jim zapenjanje z gumbkom ni bilo pri srcu.

Da je kompletek popoln, je zraven še minika :)

Sončni kompletek

Tako ga je poimenovala Sonja. Pa je res sončen, kajne? Čeprav je fotografiran pod lučjo, zato so na vsaki od treh fotk drugačni odtenki. Ampak te dni, ko so dnevi že tako krajši, enostavno ni mogoče, da bi čakala na sonce in močno dnevno svetlobo.

Prvič sem všila svojo etiketko v etui za kartice. Se moram prav opomniti, da ne pozabim. Ponavadi se spomnim šele takrat, ko je izdelek že tipi topi zašit :S


Tokrat sem poleg etuija naredila še darilno škatlico, so barve kar same klicale po tem. In kompletek je prav posrečeno izpadel, je bila tudi naročnica zadovoljna, čeprav škatlice ni pričakovala. No, ravno takšni trenutki me najbolj veselijo, ko mi uspe skupaj spraviti kakšno majhno presenečenje :)

Nekaj NE-ČB

Prav osvežujoče je, ko vsake toliko časa le dobim naročilo za minike v pisanih barvah. OK, saj črnobele so kjut, ampak se jih kljub vsemu včasih majčkeno naveličam in vzamem v roke poživljajoče koščke blaga. Takšno je bilo tole blago s pisanimi srčki. Verjetno je odveč dodajati, da je minika odfrlela od doma še topla. Pa ne h kakšni šolarki, za kar sem jo namenila, ampak k moji vrstnici, ki se ji je zdelo fajn, da bo minika v torbici med vso ''kramo'' dobro vidna.

Naslednja je lepotička s turkiznim potiskom. Tudi ta ima svojo zgodbo. Nastala je iz Nikinih nikoli nošenih hlač, kupljenih na razprodaji. To je pa tako, če kupim hlače velikosti za 4 leta takrat, ko jih otrok še 2 nima. Sezonsko niso ustrezale, ko bi ji bile prav, je bila zima, poleti pa so ji bile že premajhne. Nič zato. Spodnji del hlačnic sem odrezala in preobrazba v miniko mi je lepo uspela.

Blago z drobnimi rožicami sem pred časom kupila za kakšno poletno oblekico. No, namesto oblekice bodo raje nastajale minike, čeprav v eni škatli pa še čuvam kose, za katere upam, da bodo nekoč oblačila postali :)))

Rjavo blago je super elegantno. Tkano je z različnimi vzorčki in na spodnjih fotkah je ena minika, slikana z obeh strani. Upam, da mi v kratkem uspe sestaviti še etui za kartice, ker se mi zdi, da bo krasno izpadel.

Vijolična minika ima zanimiv ''kosmat'' vzorček.


Za konec pa še že znane pisane pikice ... saj ne vem, a je letos kakšna posebna pikasta moda ali so enostavno večini tako všeč. Ker to blago je tudi kupljeno pred štirimi leti. Iz rdeče različice mi je celo uspelo zašiti en pajacek za Niko, ko je bila še v vozičku.

Lepo po vrsti ...

... kot so hiše v Trsti :)))

En kupček izdelkov se je nabral, ki čakajo na objavo. Kako enostavno je poklikati in napisati par besed za objavo na FB-ju, na blogu pa si vseeno zaslužijo malo več spremnega besedila.


Najprej je tukaj voščilnica za krst deklice. Ja, vem, da bi h krstu sodila voščilnica s kakšnim bolj simbolnim motivom, pa pri sestavljanju enostavno nisem bila tako razpoložena. Izbrala sem nežne papirje, metuljčka in vijugice iz nahrčkane zaloge (hvala Sonja) in nekaj bleščečih kamenčkov. Na koncu sem z zadovoljstvom ugotovila, da v mojem ustvarjalnem kotičku kljub papirčkanju ne vlada razdejanje, ampak sem v nekaj minutah lahko vse pospravila nazaj na svoje mesto. Prav fajn občutek :)