Tina

S Tino sva obdržali edino vez, ki me spominja na osnovno šolo. V resnici je edina sošolka sploh, s katero imam stike. V srednji šoli sem bila namreč edino dekle v celem letniku. No, s kar nekaj sošolci smo dobri prijatelji, ampak to se vseeno ne da primerjati z babjim čvekom.

Ko je na svet pokukala njena Vesna, je bilo zame samoumevno, da kot mali spominček naredim križkane nogice. Nisem si pa mislila, da bodo nogice do prejemnic prišle šele decembra. To je pa tako, ko so otroci enkrat v vrtcu, je prava loterija, da sta oba toliko zdrava, da sta primerna za obisk male dojenčice. No, sedaj je Vesna že kar konkretna pupa in kmalu je bo povsod zadosti, ko bo začela odkrivati svet po vseh štirih. S križkanjem sem začela že na našem morskem dopustu junija, dokončala pa sem jih tik pred zdajci :))) Ker je Tini pri srcu oranžna, sem se določila, da tokrat ne bodo klasične dekliško roza brave.

Zraven sodi še mini minika iz mini krpice grobo tkane svile. Nič ne pretiravam, če napišem, da je v košu za smeti pristalo le nekaj kvadratnih centimetrov blaga. Že tako je bila osnovna krpica sestavljena iz dveh kosov. Med brskanjem po vreči z ostanki blaga pri moji mami sem takoj vedela, za koga bom šivala ;)

Juhu, čakajo me samo še tri zamudniške objave, potem pa bom res lahko tudi na blogu zakorakala v 2011.

Za male pupe

Izdelava po naročilu ima svoje pluse in minuse. No, minusov je bolj malo, oziroma se izbrišejo potem, ko je izdelek narejen in ga občudujeva obe z naročnico. Tokrat sem stopila iz črno-belo-rjavih okvirjev in naredila ljubko pisano šatuljo za drobne dekliške zakladke. Uporabila sem pisan papir in samolepilne bleščice.

Ker je to šatuljo Miklavž prinesel eni majhni deklici, v to objavo vključujem še križkane nogice. Še za dve mali pupi. Bo treba kmalu spet v Ikeo po okvirčke ;)

Modri odtenki

Najprej se vam zahvaljujem za vaše komentarje ob ogledu očijevega albuma. Vesela sem, da vam je všeč. Nadaljujem pa z objavami decembrskega ustvarjanja, velika večina je bila zašita po naročilu.

No najprej vam pokažem prvi dve letošmji miniki, ker ravno sodita v barvno lestvico :) Skombinirala sem tri luštne vzorčke in ob šivanju brez obveznosti zelo uživala. Sedaj me čaka priprava novega paketka za v Vilo Darila.


Ostale minike so prav tako v svežih barvah, so prava popestritev od črno-belih vzorčkov. Se pa pri prvi pozna, da je bil december nor, sem jih dostikrat pofotkala na hitro, brez posebne svetlobe, priprave. No, sedaj bo vsaj na začetku leta bolj mirno.

Očijev album

Prva letošnja objava je namenjena mojemu očiju in njegovemu 70. rojstnemu dnevu, ki ga je praznoval 15. decembra. Že nekaj časa sem vedela, da mu bom naredila album, pa se je na koncu spet ponovila stara zgodba. Končala sem ga ob pol treh zjutraj na dan zabave. Primanjkljaj spanca v zadnjih dneh pred predajo je bil poplačan s tem, ko sem videla, kako vesel je bil darila.

Načrti so bili sprva drugačni, mislila sem narediti album z lepenkastimi listi, spetimi z ''bookringsi''. Po premisleku sem se odločila za bolj enostavno različico in v Prometeju kupila A4 osnovo s plastičnimi vložnimi mapicami. Na roko mi je šlo tudi odprtje trgovinice Memories v BTC-ju. Moja denarnica se s tem sicer ne strinja, ampak vsi pa tudi ne morejo biti z vsem zadovoljni ;) Priskrbela sem si blok scrapbook papirjev, vijugaste štampiljke, nekaj nalepk za napise in moji prvi dve distress blazinici. Še štampiljka z uro je bila kot naročena, glede na to, da je oči urarski mojster.

Doma sem prebrskala vse fotografije, kar nekaj sem jih morala poskenirati in ponovno razviti. Odločila sem se, da jih v album razvrstim tematsko in ne po točnem kronološkem zaporedju. Ko so tekle zadnje ure izdelave, sem bila že precej izmozgana, zato so zadnje tri strani z vnučkoma ostale brez štampiljkastih okraskov (tudi pofotkane niso). Tudi kakšna tematska stran več bi še lahko nastala. Glede na to, da se mapice vedno lahko dodajo, bo ob kakšni posebni priložnosti nastal še kakšen ekstra list.

Prva priložnost bo že kmalu, letos namreč mami in oči praznujeta 40. obletnico poroke. Hm, nov album? Morda, saj časa imam še dovolj :)))

Naj bo ...

Dragi prijatelji, hvala vam, ker ste, da me spremljate in spodbujate na moji poti, za katero pred enim letom nisem verjela, da obstaja. Z vami in zaradi vas so moji dnevi lepši. Upam, da tudi jaz kdaj pripomorem k temu, da vam polepšam dan. Vesela sem, da vas imam in da smo v stiku tudi s pomočjo svetovnega spleta.

V novem letu nam v prvi vrsti želim zdravja, saj je vse ostalo v naših življenjih odvisno predvsem od tega. Seveda pa nam ne sme manjkati objemov, poljubov, toplih stiskov rok in drobnih pozornosti ter časa za to, da večkrat v živo poklepetamo.

Radi se imejmo, bodimo dobre volje, ne pustimo se negativnim vibracijam, pa bo vsak dan lepši.

Srečno!

P.S. Tisti, ki me spremljate na FB-ju, ste verjetno opazili, da je to voščilo združeno iz obeh voščil tam. Napisala sem ju spontano in zato sem se odločila, da tekst objavim še tukaj ;)

Nika

Saj sploh ne vem, kje naj začnem. Že celo večnost nisem osvežila mojega bloga, stvari pa se je nabral kar lep kupček. Bom začela z rojstnim dnem moje Nike, ki je včeraj upihnila peto svečko.

Že pred dvemi tedni je imela tisto pravo zabavo za male prijateljčke. Organizirali smo jo v vrtcu, kjer sta dve popoldanski uri zabave minili kot bi mignil. Naredila sem ''ziheraško'' čokoladno torto, ki pri otrocih vedno zmaga. S slikico Bloom na marcipanu me je rešila prijateljica Helena, saj sama doma nimam opreme za tovrstne podvige.

Niki sem obljubila novo krilce za zabavo in želja je bila izponjena dobro uro pred odhodom. Kot ponavadi, kaj pa drugega :)))

Včeraj, na dejanski rojstni dan, pa smo imeli še malo zabavo doma za dedke in babice. Tokrat sem na Nikino željo naredila jagodno torto s smetano, po dolgem času brez čokolade. Pa je bila res slastna.

Še znam

Zadnje čase res toliko šivam, da se verjetno že sprašujete, če še sploh znam kaj drugega :) Včasih prav pride kakšna padalska akcija, čeprav za seboj pusti razdejanje.

Tako je danes nastala preprosta voščilnica. S prvimi kupljenimi rožicami. Hja, to je pa tako, če se Memories preseli v Ljubljano. Bo še marsikaj pri meni prvič po tej zaslugi.

Pobrskala sem po škatli s kozmetiko in L'Orealova mavrično-marelična senčka za veke je bila ravnopravšnja, da sem na osnovo in pohroščkan kartonček dodala nekaj bleščave.

Pa še moja štampiljka za podpis na zadnji strani. Če prekrijem zoprni angleški 'thank you', je ravno dovolj prostora za osnovne podatke. Bo zelo uporabna :)