sreda, 24. junij 2009

Vse najboljše, moj najdražji

Ja, še eno leto si dodal k svojim simpatičnim smejalnim gubicam. Vse najboljše, in naj nama bo še naprej tako lepo.



Vedno, ko moram narediti voščilnico za moškega, imam v glavi blokado. Kaj, kako, s čim ... pojma nimam. Da ja ne bo česa preveč. Rožice ... odpadejo. Ptička ... kaj pa vem, nimam nič za zraven. Punčke ... japajade. Kup na mizi se je večal in večal, ura Petrovega prihoda iz službe je bila vse bliže, jaz pa še vedno brez čestitke in s skuštrano glavo. A bi palčke-malčke? Aa, ni več dovolj časa. OK, daj zberi se ... kaj pa srček? Ja, to bi šlo, ampak imam samo roza, črno in belo blazinico. Aja, pa zlato in srebrno, samo brez embosiranja je malo čudno (bo res nujno si prahce omislit). Prav, bom odtisnila z belo na črno osnovo. Pa da ne bo kot sožalna voščilnica izgledala, najbolje, da dam še kaj rdečega zraven. No, saj počasi pa napredujem. Ojej, da nisem slučajno tiste mini štance s srčkom zadnjič na bolšjaku prodala ... a jo še imam? Jupiii, tukaj je, še 3D blazinice, pa sem rešena. Še nekaj lepih želja iz srca in majceno darilce za rojstni dan je končano.


Skrajni čas, saj moram odhiteti k malčkoma in tašči, da Petra pričakamo ob prihodu iz službe. Frizura ... hm, bom kar malo skuštrana. Miza s kupom me bo pa tudi počakala, saj kam bi pa lahko šla ...

Pocrkljali smo se z enostavno, a dobro višnjevo torto s smetano. Če odštejem čas za pripravo biskvita, je bila torta definitivno sestavljena in okrašena v krajšem času, kot pa sem ga porabila za izdelavo voščilnice.


Tortica je bila slastna, voščilnica je dosegla svoj namen in imeli smo se lepo. Zdaj pa odštevamo dneve do morja ... še 4 :)))

ponedeljek, 22. junij 2009

Maksova srajčka

Ure, dnevi, tedni in meseci hitro bežijo mimo nas. Trikrat se obrneš in že je leto naokoli. No, saj ni tako hudo, ampak, ko spremljaš odraščanje otrok, gre vse s tako naglico naprej.

Jutri praznuje 2. rojstni dan sinko dobrih prijateljev. Ker se hitro približuje čas dopustov in ker bosta kmalu na svet prijokala tudi njegova sestrica in bratec, smo s praznovanjem malo pohiteli. V soboto smo se kljub deževnemu začetku dneva popoldan noro zabavali. Predvsem otroci so imeli super žur, starši pa smo uživali ob sproščenem čveku.

Igrač imajo otroci ponavadi vedno dovolj in ob rojstnih dnevih se jih nabere še dodaten kupček. Zato smo se pri nas raje odločili za takšno igračo, ki se obrabi - pobarvanko s flomastri. Zraven sem imela že priloženo luštno majčko, pa se mi je vseeno zdelo nekam skromno. Hm, časa je bilo še dovolj, zato sem v sredo odbrzela do trgovine z blagom in poiskala super bombaž za srajčko. Zvečer sem skopirala kroj, naslednji dan pa sem izkoristila čas, ko sta otroka z očijem odšla do babi in tam nepričakovano zaspala. Debele tri ure šivanja in za petek mi je ostala le še izdelava gumbnic in prišitje gumbkov. Lahko rečem, da sem z gumbnicami po dolgem času spet zadovoljna. Očitno je bolje, da jih delam ''peš'' in ne s prednastavljenim programom na šivalnem stroju.



Srajčka je cortkana, ker je majhna, za primerjavo sem jo slikala zraven moževe srajce. Največ preglavic mi je povzročilo ''lovljenje'' vzorca, vendar moram reči, da se kare super pokrivajo.


No, Maks je seveda najbolj zaposlen z novimi igračkami, za spomin pa mu bo ostala kakšna fotografija v kateri bo šarmiral s srajčko od tete Neže :)

Sedaj pa najbolje, da urežem še eno za mojega Aljaža.

sreda, 03. junij 2009

Spomini in perlice

V mesecu maju je bil en kupček obletnic poroke. Med drugim tudi moja in Mašina. Maša je moja najljubša sestrična in prva najboljša prijateljica, ki sem jo kdaj imela. Že v rosnih otroških letih sva se dogovorili, da, ko bo prišel čas, bova ena drugi stali ob strani. In najina obljuba je res držala. Pred šestimi leti sem bila priča jaz, pred dvema letoma pa še ona. Zares sem vesela, da ves čas ohranjava pristen stik. Saj, z leti so se oblikovala prijateljstva tudi z drugimi dekleti in jih ne bi zamenjala za nič na svetu, ampak najin odnos z Mašo je vseeno nekaj posebnega. Čeprav se ne slišiva in vidiva tako pogosto, je vedno fajn, ko prideva skupaj. Sploh zdaj, ko naju povezujejo tudi najini čmrljčki, ki se prav tako lepo razumejo.

Zakaj vam to sploh pišem?

Pri starših v moji stari sobici sem našla dva kosa nakita. Ja, že veliko časa pred nastankom našega otočka sem zelo rada ustvarjala. In Mašina poroka je bila idealna priložnost, da naredim nekaj posebnega. Moji mami in sebi sem naredila rožici iz perlic in žice, našila pa sem ju na trakca iz blaga, iz katerega je moja mami zašila moj kostimček s srebrnim topom in bluzico ter top zase. Zares je mojstrica, da ji ni para.

No, v glavnem, da ne bom preveč zašla, tukaj sta današnji fotki ogrlic in fotka iz arhiva, kjer sva midve z mami z vsemi kreacijami. Ojoj, a takšna sem bila pred šestimi leti? Najbolje, da si fotko napopam na hladilnik in omaro s sladkarijami.



Ker sodi tukaj zraven, prilagam še fotki vabil za poroko (izdelala sem jih 64).
To je bil čas pred hroščkom in ostalimi zverinicami. Za izdelavo sem potrebovala le krem osnovo, rižev papir, lepilo v stiku, olfa nožek in podlago za rezanje. In ta moj stari olfa nožek mi še danes odlično služi. Čeprav je čisto kmečki in majhen, ga ne dam za noben denar ;)


Pa še čist frišne kroglice iz biserčkov; kompletek uhančkov in obeska je prav tako dobila Maša.

torek, 02. junij 2009

Suzyjin bonbonček

Odločila sem se, da se zagrebem za dobrote, ki jih Suzy ponuja na svojem blogu. Zakaj? Ker ima 24.6. skupaj s Suzy rojstni dan tudi moj dragi.