Diši po pomladi

Zunaj so temperature popolnoma netipične za januar. Včeraj sem se po mestu sprehajala z odpeto bundo, kar bi bilo super ... če bi bil marec. Kje je prava zima s škripajočim snegom? Pa so lansko poletje obljubljali ne vem kakšno hudo zimo, glede na vse milijone os, ki so nam težile vsepovsod. Pa ni nič od tega. No, vsaj na Pokljuki je belo in če nam bo zdravje še naprej naklonjeno, gresta otroka naslednji teden na vrtčevsko zimovanje.

Glede na temperature torej ni nič nenavadnega, da v mojem kotičku nastajajo pomladne voščilnice. Ta podlaga iz organze je tako lepa, da nanjo nisem mogla naložiti kaj več okrasja. Samo štirje kristalčki in pentljica za eno nežno deklico.

Včerajšnje ustvarjanje

Včeraj je bil spet en tak naspidiran dan. Zaenkrat sem kar zadovoljna, gre vse po planu, brez velikih zamud. Dokončala sem nogice za dvojčka. Vedno se jezim, ko vezem črke, jooooj, to traja ... bi imela že eno stopalce nakrižkano v tem času, ko naredim napis. K sreči se ob pogledu na končano slikico umirim. Pa res bo že čas, da si shemo vezenja poskeniram, ker mi bo list kmalu razpadel. Že tri leta in pol uporabljam istega, na roke narisanega, neštetokrat zloženega. Zaenkrat mi še ni uspelo, da bi shemo pretvorila v elektronsko obliko. Saj bom ... enkrat :)))

Nujno moram v Svet metraže po novo zalogo pikic, dokler jih še imajo. Problem je edino ta, da vem, kako me bodo s polic vabili novi vzorčki: ''Vzemi mene ... ne mene daj ... pa še mene, glej, kako lepo pašem k tistim rožicam!''

Zadnjič, ko mi je uspelo narediti dve voščilnici ''kar tako'', me je prijelo, da bi naredila še kakšno, edino dan bi morala za par uric raztegnit, da bi mi kaj takega uspelo. Sem pa sestavila dve mini škatlici, da je mami lahko vanju skrila dve ogrlici.

Tina

S Tino sva obdržali edino vez, ki me spominja na osnovno šolo. V resnici je edina sošolka sploh, s katero imam stike. V srednji šoli sem bila namreč edino dekle v celem letniku. No, s kar nekaj sošolci smo dobri prijatelji, ampak to se vseeno ne da primerjati z babjim čvekom.

Ko je na svet pokukala njena Vesna, je bilo zame samoumevno, da kot mali spominček naredim križkane nogice. Nisem si pa mislila, da bodo nogice do prejemnic prišle šele decembra. To je pa tako, ko so otroci enkrat v vrtcu, je prava loterija, da sta oba toliko zdrava, da sta primerna za obisk male dojenčice. No, sedaj je Vesna že kar konkretna pupa in kmalu je bo povsod zadosti, ko bo začela odkrivati svet po vseh štirih. S križkanjem sem začela že na našem morskem dopustu junija, dokončala pa sem jih tik pred zdajci :))) Ker je Tini pri srcu oranžna, sem se določila, da tokrat ne bodo klasične dekliško roza brave.

Zraven sodi še mini minika iz mini krpice grobo tkane svile. Nič ne pretiravam, če napišem, da je v košu za smeti pristalo le nekaj kvadratnih centimetrov blaga. Že tako je bila osnovna krpica sestavljena iz dveh kosov. Med brskanjem po vreči z ostanki blaga pri moji mami sem takoj vedela, za koga bom šivala ;)

Juhu, čakajo me samo še tri zamudniške objave, potem pa bom res lahko tudi na blogu zakorakala v 2011.

Ko ne gre

Nima smisla, da še čakam z objavo fotk tukaj, ker mi enostavno ne uspe, da bi imel vsak izdelek svojo spodobno objavo. Zato jih bom danes natresla kar vse skupaj, čeprav vem, da bi si kakšen izmed njih zaslužil čisto svoj naslov.

Predstavljam jih v podnapisih pod fotkami.

Tri deteljice za tri vrtčevske vzgojiteljice.
Narejene dva dni pred odhodom na morje, ko spakiranega nismo imeli še NIČ.

Sledi nekaj kosov nakita po že preverjeni recepturi.

Vijolična ogrlica je odpotovala v barvno usklajeni škatlici.

Še ena turkizno-zlata sestrica.

Uhančki iz lesenih ''bunkic''.

Baby-boom med prijatelji še kar traja :)

Moji prvi dve kuvertici, narejeni v zadnji uri pred odhodom
na prvi rojstni dan dvojčkov, najinih krščencev Mance in Matica :)

Za konec pa še pick-point voščilnica za novomašnika.

Tako. Sedaj pa grem novim zmagam naproti. Nakit, klekljanje, škatlice, kaj bi najprej? Aja, pa še božič se bliža :)))) Voščilnice čakajo.

Samo še teden dni ...

... in odpotovali bomo na Pag. Čaka nas 14 dni uživanja na zraku. 24 ur na dan, saj bomo kampirali. Se že prav veselim in pišem seznam stvari, ki jih bom morala natlačiti v avto. Do takrat pa moram počistiti še predalček z naročili. Uf, bo še veselo.

Že prejšnji teden je od doma odšla še ena ogrlica v že znanem slogu. Mica shift z metuljčkastimi perlami.


Dokončala sem tudi nogice za malega Mateja. Upam, da mi bo na morju uspelo nakrižkati še kakšne, zaloga je vedno dobrodošla.


In za konec še vrtnica številka 8. Pa še številka 9 je že naročena. Saj drugi vzorčki sploh na vrsto ne pridejo ;)


Uživajte v poletju in ne se pritoževati nad vročino, saj smo še pred tednom dni jamrali zaradi dežja in hladnega vremena. Jaz uživam in si zavrtim kakšno z energijo nabito glasbo, ki me spravi v še boljšo voljo ... prav paše :)))

Že videno - 2. del

Uf, pa mi je končno uspelo vsaj nekaj pospravit v predalček ''narejeno in oddano''.

Ta teden sem se lotila brzinskega klekljanja in križkanja. Ja, itak mi gre najhitreje takrat, ko teče voda v grlo :) Ni kaj, te mini vrtnice so popularne, prav tako križkane nogice, gotovo bodo nastale še kakšne.



In da ne pozabim; hvala vam, da tako pridno zahajate v mojo ustvarjalnico ... nabralo se je že 15.000 obiskov :)

Malo mešano

Ja, ta objava bo res malo mešana. Nabral se je kupček stvari in ker mi ne znese sproti objavljati stvari, danes pa se mi ne da za vsako pisati svoje objave, je tako, kot pač je.

Ta teden uvajamo v vrtec oba otroka, pa še to ne na enem koncu, ampak v dveh enotah. Nika bo v vrtcu streljaj od hiše, Aljaža pa vozimo v enoto na Fužine. In dnevi so zelo pestri, še posebej, ker bo Aljaž rabil malce več časa, da se navadi na to, da bo v novem okolju brez mamice.

No, naj začnem. Prva je na vrsti poročna voščilnica, ki sta jo mladoporočencema predala moja starša. Khm, zase mi je ni uspelo narediti, sta pa dobila en velik šop balonov, napolnjenih z rižem in evri (slikce seveda nimam).



Nika je dobila svojo prvo kvačkano ogrlico, da je bila na poroki, kar se nakita tiče, usklajena z mami in nono :)


Vrtnica je bila klekljana po naročilu, ni prva in očitno tudi ne zadnja, ki sem jo naredila.



Križkane rokice in nogice pa so odšle k Manci in Maticu. Upam, da jima bodo v lep spomin na prve pomežike v ta svet.



Bom drugič bolj pridna in ne tako skopa z besedami. Ja, izbrat moram še fotko z mojo poročno garderobo, zaradi katere sem vstala v soboto ob štirih zjutraj, da sem imela kaj za obleč na ohceti ... kot da ne bi že par mesecev prej vedela, da bom šivala, neee, to je treba zadnje trenutke izkoristiti. Bilo je fajn.

Zdaj grem pa klekljat, novo naročilo čaka :)

Majcene nogice za majceno deklico

Tudi s križkanjem sem se okužila na otočku, kje pa drugje :) Zaenkrat so mi najlepši otroški motivi in te tudi najraje delam.

Že novembra sem dokončala te mini nogice za sosedovo Barbaro, so bile pa zato od takrat na čakanju, ker so mi manjkali rojstni podatki. No, sedaj sem se le dokopala do njih in včeraj dokončala slikico.


Krpico sem vstavila v okvirček, kupljen v Ikei. Zanalašč sem jo pustila tako nenačičkano, čeprav me je imelo, da bi še kar kaj nalepila na okvirček. Najbolje, da jo dam čimprej iz rok.