Grrrrrrrr ...

Včeraj se je po hiši razlegalo strašno dinozavrsko rjovenje. Najprej res samo v moji domišljiji, ko pa je iz vrtca prišel Aljaž, je postalo popolnoma resnično. Naš mulček je v obdobju, ko so dinozavri, zmaji in strašne pošasti iz risank zakon. Zato ni bilo veliko težav pri izbiri pustnega kostuma. No vsak drugi dan se je sicer spomnil, da bi bil lahko tudi Mojster Miha, Strela McQueen, Spiderman in ostali risani junaki po spisku, ampak mami je že imela nabavljen zelen flis, tako da ...

Kakšnega specialnega kroja nisem imela, vedela pa sem, da bo kostum dvodelen, za lažji obisk wc-ja v vrtcu. Poiskala sem torej navaden kroj za hlače in majčko, le da sem med stranske šive in po sredini hrbta dodala ''bodice''. Še rep, napolnjen z ostanki pene, ki jih spravljam ob šivanju minik (itak, da vse vedno prav pride :))) in mehek penast tebušček, pa je dinozaver pripravljen. Kapa na sliki je iz H&M, jo Aljaž že dve leti nosi vsak dan, sem pa zvečer zašila še eno, da se barvno ujema, pa tudi samo iz ene plasti flisa je, da dinozavru ne bo prevroče.

Kostum tokrat prijavljam na Craftalnico, saj je tema izziva Pust :)

Valentinov izziv

Uh. Spet ta Klavdija in njeni izzivi :P

Tokrat nam je za kombinacijo izbrala nemogoče barve. Saj jaz z roza odtenki nimam težav. Krvavo rdeča mi nikakor ni sedla zraven :S Ampak ... sem ugriznila v kislo jabolko in se lotila dela. Brez ideje. Kar tako. Najprej sem zmehčala fimo, se vmes odločila, da bi mogoče naredila preliv, pa se na koncu odločila, da naredim klobasasto rožico. Ki mi končana sploh ni bila všeč. Kaj pa zdaj? Porabljenega časa mi je bilo škoda in na koncu sem nafrtajčkala en srček, ''odpadno'' maso pa oblikovala v bunkice, ki sem jih oblekla v neposrečeno rožico.

No, saj končni izdelek niti ni napačen. Ogrlico sem pofotkala na beli in rdeči podlagi, spodaj pa vam pokažem še vmesno postajo, ki sem jo k sreči preskočila. Tista proga res ne bi imela srečnega konca ;) Pokažem jo zato, da vidite, s kakšno rožico sem se ubadala, bom jutri dodala še eno makro fotko klobase, ravno toliko, da bo za arhiv ;)

Saj ni res, pa je

Hi hi, ta objava bi res sodila v takšno rubriko. Ne morem verjeti, dve voščilnici imam na zalogi! Čist hudo :))))

Res, ta drevešček sem morala preizkusit, pa ker enkrat ni nobenkrat, sem naredila dve različici. Če sem že razvlekla papirje in blazinice, res ni bilo težko malo pokombinirati. In sta mi všeč, zeleno različico bi namenila celo moškemu, če bi prilika tako nanesla. Bomo videli ;)


P.S. Mi je šele uro pred potekom roka za prijavo na izziv na Craftalnici kapnilo, da se lahko prijavim z izdelkom za moškega. Če sem že zapisala, da mi je zadnja voščilnica primerna za ta namen, pa naj bo še uradno ;)

Klavdijina mavrica

Tokrat nas je Klavdija zaposlila z mavričnim izzivom. Na prvi pogled nemogoče pisana eksplozija barv, vendar se je pri meni rešitev skrivala v tisti eni dovoljeni dodatni barvi. Izbrala sem črno in se lotila izdelave preliva. Naredila sem prvega in ga zvila v klobasico. Hm, pa dajmo zviti klobasico še z druge strani. OK, kaj pa če bi še možgančke naredila?

V redu. V glavi sem že imela idejo, kako bom pisane krogce razporedila na črno osnovo, potem pa sem se zjutraj spomnila, da si že dolgo želim preizkusiti tehniko ''hidden magic''. Idealka za tole :))) No, pa dajmo naredit še en preliv.


Iz tega preliva so potem nastale tri klobasice, iz njih pa čirulečarule, plahtica, ki sem jo potem s pomočjo teksturne plošče in rezljanja spremenila v ta, zame totalno odbit kos nakita.

Če bi mi nekdo kadarkoli prej rekel, da bom kdaj ustvarila kaj takega, bi ga poslala pod kovter z diagnozo hude vročine in pridihom viroze. Aja točno, saj to se dogaja meni zadnje dni. Mogoče je pa to razlog, da mi je uspelo stopiti iz mojih klasičnih popredalčkanih okvirjev, kjer za masiven nakit nekako ni bilo prostora.

S fotkanjem se mi je mudilo, tako se zna zgoditi, da bom fotografijo zamenjala z novo pri dnevni svetlobi. Do takrat pa ...

Vdam se

Minilo je 14 dni, odkar so k meni prispele ''izzivalne bunkice''. Prav res so izzivalne. Kako osem različnih, različno velikih, različno vzorčastih, različno oblikovanih ... bunkic spraviti v en kos nakita ... o tem sem razmišljala ves čas. Rezultat je tukaj, ne morem reči, da mi je ful všeč, ne morem pa niti reči, da mi ni. Če je komu kaj jasno? ;)))


Izhajala sem iz tega, da naredim nekaj, kar bi mi bilo toliko všeč, da bom vsaj kdaj dala nase. Verjetno bo ogrlica prišla na vrsto jeseni in pozimi za h kakšnemu puliju. Če bi imela še kak dan časa, bi jo verjetno razdrla in si glavo razbijala z novo postavitvijo, pa jo bom sedaj pustila takšno kot je.

V glavnem, Klavdija, res si nam dala vetra :) Punce, sploh ne veste, kaj vas čaka :P

Bunkice potujejo naprej

Danes lovim zadnji dan za oddajo izzivalnih bunkic :))) Mojih osem izgleda takole.


Nekaj jih je iz zaloge, nekaj pa je novih, čisto svežih. Potujejo k Majdi, sama pa moram v naslednjih desetih dneh dobiti idejo, kako v nakit vkomponirati teh osem, ki sem jih vzela iz škatlice.



Sveža je tudi ta, ki gre v nagradno vrečico.


P.S. Klavdija, solit se pejt, moja zaloga fima in pripomočkov za delo z njim se veča. Pa sem rekla, da ne bom več nakitkala. Me klekljanje čaka. Ampak so tko lepe bunkice pečene, laufam brusit :)))

Spomladanski pirhki

Vse je enkrat prvič. Nikoli še nisem ustvarila velikonočne voščilnice. Do danes.

Aljaževa vzgojiteljica mi je danes zjutraj naročila dve velikonočni voščilnici in takoj sem pomislila na čudoviti srček iz Marbyjinega albuma za 50 let. Retro rožice sem nalepila na jajčkasto obliko, jih okrasila s samolepilnimi bleščicami in pirhka umestila na voščilnici v svežih spomladanskih barvah.



Kot nalašč je danes zaživel prvi slovenski blog-izziv CRAFT-alnica. Za prvi izziv so nam ustvarjalke zadale nalogo s postavitvijo.

Prvo voščilnico z zelenim pirhkom tako tudi prijavljam in se že veselim novih izzivov. Bravo punce!

Klavdijina belina

Klavdija je bila prva otočanka, ki sem jo spoznala v živo, imela sem namreč to srečo, da mi jo je žreb namenil kot prvo swapiko. In vsa pogumna sem ji ga odšla izročit osebno. Hm, kako naj napišem, preko neta sem si jo preko njenih zapisov na forumu predstavljala popolnoma drugače. V teh treh letih sem se njenih iskrivih domislic in dobre volje na včasih zbadljiv način dodobra navadila in sem vesela, da jo poznam. Priznam, da tudi zato, ker brez nje verjetno nikoli ne bi obiskala Janovega koncerta. Tako pa sem ga sedaj že drugič v živo poslušala in moram reči, da bom odslej bolj redno spremljala njegovo glasbeno-koncertno pot.

Pa to ni razlog za to objavo. Glavni je kajpada Klavdijin izziv, kjer nas je izzvala k izdelavi nečesa belega. Res je, da si jaz pod izzivom predstavljam, da izdelaš nekaj novega, preizkusiš kakšno novo tehniko, pa sem se sama sebi tokrat izneverila. No, saj sem poskušala z nizanjem dveh bolj zapletenih vzorcev, ampak z belo-belimi perlicami nista prišla dovolj do izraza in ju bom raje prihranila za kakšne bolj kontrastne barve.


Moj izdelek je torej kvačkana ogrlica, s tremi različicami drobnih belih perlic (mat bele, prozorne z belo sredico, biserno bele) v kombinaciji s prozornimi kristalčki (priznam, da se pod kotom malce mavrično svetlikajo).


Zapenjanje sem izvedla, kot kaže fotografija, kovinskih zaključkov in njihove oksidacije imam namreč vrh glave.


Za konec pa še Janova slikca in zahvala Klavdiji za izziv in za to, da je takšna kokoška kot je. Posebna. Topla. Skrivnostna.