IndigoBlu

Naslednji teden bo pri nas v Rayherju še bolj ustvarjalno kot običajno. Včasih se vprašam, če je to sploh lahko mogoče, saj že tako ves čas nekaj brkljam, lepim, mečkam in ustvarjam. Komaj čakam, da se od mentorice iz Velike Britanije naučim novih trikov in spoznam možnosti uporabe materialov, ki jih najdemo pri nas na Mali ulici.

 

Obiskala nas bo predstavnica podjetja IndigoBlu, med njihovimi izdelki pa med drugim najdemo čudovite gumijaste štampiljke in nekaj jih je že našlo nov dom pri meni. Le še na uporabo čakajo.

Moja naloga je bila, da pripravim izložbo, kjer bo predstavljen IndigoBlu slog ustvarjanja. Začela sem z ozadjem. Na kapa plošče sem nalepila časopisne izrezke in tako pripravljeno ozadje potiskala s štampiljkami. Dodala sem male baročne okvirčke in s sodelavci smo prišli do zaključka, da bi bile takšne ''tapete'' tudi doma prav super. 

Za predstavitev uporabe štampiljk sem naredila še dve strani scrapbook albuma, kjer sem za dekoracijo uporabila tudi dva medaljončka. 

 

Ko sem začela okraševati z zlatimi lističi, za katere so pri IndigoBlu razvili zanimiv način nanosa, me je to tako pritegnilo, da sem lističe uporabila še pri dekoraciji črne pole papirja. Ko enkrat začneš, ne moreš nehati :)

IndigoBlu je tudi ta drevešček, v katerega sem se zaljubila na prvi pogled že spomladi.

Pretekli vikend smo imeli v Rayherju interno izobraževanje in na predavanju sem dobila potrditev tega, kar že dolgo vem. Ustvarjanje je balzam za dušo, terapija za naše živce in dejansko zdravi. Med ustvarjanjem se sproščajo endorfini in zadovoljstvo ob zaključenem projektu je neizmerno. Tako tudi nova izložba ni mogla dočakati fotkanja s pravim fotoaparatom in sem vse poslikala s telefonom. Zato tudi slabša kvaliteta fotk. In opravičilo vsem, ki sem jih zasula z MMS-i, ampak enostavno mi endorfini niso dopustili, da bi se ustavila in sem jih morala poslati :)

Ja, vem, da imam srečo, ker delam v službi, ki mi omogoča takšno izražanje in hvala vsem, ki to opazijo. Nimajo vsi takšne sreče in zato to še toliko bolj cenim!

Povzetek za nov začetek

Pozdravljeni!

S polno mero slabe vesti brišem in piham prah s tega pozabljenega internetnega kotička. Ni kaj, pametnega izgovora, zakaj je tako, nimam, zato ga niti ne bom iskala. Tako pač je. Veliko stvari je, za katere mi zmanjkuje časa, no, k sreči ustvarjanje ni ena izmed njih.

Pa bom začela iz obratne smeri. Bomo videli, do katere objave mi bo uspelo priti z izdelki, ki so nastali v zadnjih mesecih.

Zadnji dnevi so v znamenju papirčkanja. Dolgo je vladalo zatišje in se je novonakupljeni material kopičil doma, sedaj pa se je nabralo nekaj naročil in lotila sem se dela. 

Čisto sveža je šaljiva vroča voščilnica za 50-letnika, ki sem ji za modrčkom naredila žepek za prispevke za sladko življenje :)

 

Novorojenčkov nikoli ne zmanjka, tako so nastale tudi nežne voščilnice za dobrodošlico novim članom našega sveta. Deklice, fantki, dvojčki, za vsakega se najde prava.

 

 

Ko se dojenčki privadijo na izzive sveta, v katerega so se rodili, nekatere izmed njih čaka prva fešta. Zato so tukaj vabila in voščila za krst.

 

 

 

V naslednjih letih nabirajo izkušnje na raznoraznih zabavah, rojstnih dnevih in ohcetih, potem pa lepega dne pridejo sami na vrsto za svoj dan ljubezni. 

 

Še več mavrice

V bistvu sem si sama kriva, da ne morem izstopiti s tega mavričnega vlaka, saj sem se oborožila s kupčkom pisanih papirjev. Barve, barve in še enkrat barve. Prav čarobne so in v trenutku, ko začnem z izbiranjem in rezljanjem, sem dobre volje. 

Danes sem bila vsa 'zmešana', ko sem v službi pregledovala nove šablone Marianne design. Pa nove še prihajajo, ojej ... 

 

Imam to srečo, da mi baročno ustvarjanje in plastenje papirjev, materialov, čipk in kar je še podobnega, ne leži. Rada imam čiste linije, plastenje vzorca na vzorec mi enostavno ne gre. Malo me je skrbelo, kako se bova razumela z BigShotom, glede na to, da ne maram načičkanih šablon. Pa ni bojazni, je toliko različnih vzorcev na trgu, da se bodo tudi zame našle. Mislim, da se bo v zbirki nabralo največ rožic, listkov, vijugic, očitno pa tudi dreves :)

 

Čeprav sem bila popoldne odločena, da se bom lotila mečkanja poli gline in eksperimentiranja z alkoholnimi inki, so nove šablonice prevladale. Nujno sem jih morala preizkusiti in vidim, da bomo postale zelo dobre prijateljice.

Metuljčki so enostavno ljubki, drevo pa razigrano pisano.

Mavrica za novorojenčke

Zakaj smo ob rojstvu tolikokrat omejeni na dve stereotipni kombinaciji? Roza za deklice in modra za fantke. Dolgčas. Po devetmesečnem bivanju v temi, bi novorojenčke morali pozdraviti z dobrodošlico v svet BARV!

Zato sem se danes lotila sestavljanja voščilnic s čudovitimi papirji v mavričnih barvah. Res je, da sta dva odtiska pobarvana 'klasično', so pa zato vsaj papirji bolj pisani.

Pa naj svojo zgodbo povedo fotografije :)

Zatišje pred ...

... nadaljevanjem nakitkanja.

Na mizi se sušijo delčki za nakit v barvah deževnega pragozda. Jutri zjutraj, morda pa tudi že danes zvečer, se lotim sestavljanja. Komaj čakam, saj so barve res bogate in se mi zdi, da bo zdaj zdaj mimo mene prifrfotal tropski metulj.

Pred nadaljevanjem nakitkanja sem sestavila še tri voščilnice iz odrezkov pisanih papirjev. Idejo sem našla na spletu, no pa saj ni bila prva, na katero sem naletela. Že dostikrat sem videla podobne voščilnice, ta zadnja slikica je bila le povod, da sem se jih tudi sama lotila. 

 

Vedno mi manjkajo tudi voščilnice ob rojstvu in upam, da mi jih v teh dneh uspe še kaj narediti. Najbolj všeč so mi takšne enostavne, 'čiste'. Kot novorojenčki tudi so :)

Aljaževi Ježki

Ta teden je prišlo na vrsto druženje z Aljaževimi Ježki, njihovimi starši in vzgojiteljicama Barbaro in Mihaelo. Tudi ta skupina se poslavlja od vrtca in jeseni vstopa v šolo, Aljaž pa bo še eno leto počakal in spoznal nove prijatelje.

Tudi tokrat sem se javila za izdelavo skupnega darila, dveh spominskih albumov. Vsak od otrok je na A4 list papirja odtisnil svojo dlan, prilepil fotografijo, po želji še kaj narisal in dopisal, kaj mu je pri vzgojiteljici všeč. 

 

 

Moja naloga je bila potem te liste spraviti in sestaviti v končno obliko albuma. Čeprav je vse zelo ''osnovno'', z enostavnimi papirji in pisanimi trakci, je bilo dela kar precej. Končni rezultat pa je zelo lušten in bo Barbari in Mihaeli v ljub spomin. Izjave otrok so res domiselne, iskrene in v srce segajoče. Že jaz, ki sem bila le ''stranski opazovalec'' sem bila ganjena ob prebiranju, kako bo šele vzgojiteljicama, ki sta s celo skupino res lepo povezani.

Draga Barbara in Mihaela, HVALA!

Nikini Metulji

Danes smo preživeli krasno popoldne v družbi Nikinih vzgojiteljic, sovrtičkarjev in njihovih staršev.

Metulji se to poletje poslavljajo od vrtca in odhajajo v šolo. Pa ne bom razglabljala o tem, kam je šel ves ta čas, ker nam je to vsem jasno, kajne?

Ko smo se starši začeli dogovarjati glede zaključka, nisem mogla iz svoje kože in sem se javila, da izdelam skupno darilo za Cvetko in Vesno. V teh letih, ko so naši otroci obiskovali vrtec, sta jim dali veliko. Imamo to srečo, da živimo na obrobju mesta, v bistvu že na vasi, obkroženi s travniki, njivami in gozdom. Zaradi tega so otroci ogromno časa preživeli zunaj, na sprehodih po bližnji okolici, po trim stezi, pod Urhom. 

Letos imajo cel projekt lastnega vrtička, ki ga obdelujejo na bližnji njivi enega od sovrtičkarjev. Posejali in posadili so vse sorte vrtnin in sedaj pridno hodijo na vrt, pulijo plevel, opazujejo, kako se rastline razvijajo in komaj čakajo, da bodo lahko grizljali redkvico in si pripravili čisto svojo solato.

Dostikrat so se sprehodili do sadovnjaka, ki ni tako blizu in tam so jim Lukovi starši omogočili obiranje češenj, sladkali so se z domačimi jagodami in še in še. Res jim je bilo lepo. 

Lansko leto so na enem od travniških sprehodov naleteli na čebele, ki so rojile pod drevesom. Še sama tega nisem nikoli videla, tako da jim kar zavidam za vse te trenutke v naravi. 

Kaj sploh hočem povedati z vsem tem? 

Ni mi bilo težko preživeti dveh večerov, ki sta se zavlekla čez polnoč, da sem sestavila dva spominska albumčka s fotografijami in risbicami otrok. Lep spomin na lepa leta, ki so jih preživeli skupaj. Definitivno si Cvetka in Vesna zaslužita takšno posebno darilo.

Ideja je Špelina. Že lansko leto, ko sem spremljala njene objave, sem vedela, da mi bodo prišle prav v letošnjem letu :) Hvala Špela!

 

 

 

Velikost albuma je nekje 18×18 cm. Vsak otrok je narisal risbico velikosti A5 formata, ki sem jo položila v žepek za fotografijo. Starši so poskrbeli za fotografije. Pozitivno pisane barve papirjev so bile kot nalašč za otroški album.

 

Vesela sem, da mi je tako lepo uspelo in mislim, da sta tudi prejemnici zadovoljni. 

Draga Cvetka, draga Vesna, hvala vama za vse, kar sta uspeli naučiti naše mulčke. Z vama so preživeli res velik del svojega otroštva!

To pa je moja Nika s svojo prvo simpatijo. No, sedaj sta le še dobra prijatelja :)

 

Da bo mera polna, sem za na zabavo spekla še sočne kocke iz pomarančnega biskvita z malinami in temno čokolado z 72% kakava.  Polno vitaminov in antioksidantov za zdravje ;)

Dodajam še približen recept, ker za osnovo sem vzela recept za mafine, pa sem potem malo ''na uč'' dodajala.

30 dag moke (1/3 je bila pirine polnozrnate)
1/2 vrečke pecilnega
žlička sode bikarbone
ščep soli
pet žlic kristalnega sladkorja (tehtnici je crknila baterija)

3 dl stisnjenega pomarančnega soka
1/2 ampule s pomarančno aromo (nisem imela eko pomaranč, da bi naribala lupinico)
2 jajci
6 žlic olja

20 dag temne čokolade
20-30 dag zmrznjenih malin

V večji posodi premešate vse suhe sestavine + sesekljano čokolado. V drugi posodi zžvrkljate jajci, dodate pomarančni sok z esenco/lupinico in olje. Tekoče sestavine dodate k suhim, premešate in v zmes vmešate še maline (lahko jih nadomestijo tudi borovnice, višnje ... po želji). Če se vam zdi masa preredka, lahko dodate še kakšno žlico moke (odvisno od velikosti jajc)

Pečete v pekaču 30*40 cm na 180 stopinj približno pol ure.
Lahko pa s to maso napolnite modelčke za mafine.

Namesto pomarančnega soka lahko uporabite tudi jabolčni ali kateri drugi sadni sok ... eksperimentirajte ;)

Kupček voščilnic

Prav zanimivo je, da sem se po dolgem času lotila kampanjskega ustvarjanja. Ne morem verjeti, da se albumi z zalogo počasi polnijo. Celo k mami sem lahko odnesla dve voščilnici kar tako, da ju bo imela pripravljeni za vsak slučaj.

Po naročilu sem izdelala dve enaki voščilnici, ki sta namenjeni bodočim duhovnikom. Izročeni sta bili ob sprejetju svečanih zaobljub (niti ne vem, kako bi natančno poimenovala to priložnost, verjetno bi Helena znala bolj točno povedati). Želja je bila, da je gor Frančiškov križ in Sveto pismo. No, jaz sem si vzela malo umetniške svobode in namesto klasične Biblije naredila starinski svitek papirja. Recimo, da je na njem zapisana svečana zaobljuba ;) 

Pri tej voščilnici mi je všeč to, da bom model lahko še uporabila, samo namesto križa bom dodala kaj drugega, priložnosti primernega. To je idealna voščilnica za moške :)

Še ena po naročilu je bila ta z deteljico. Dodatni opis niti ni potreben, saj je vse razvidno s fotke.

V Prometeju sem našla luštne kartone za ozadje in jih še isti dan spremenila v voščilnice. So tako lepo pisani, da veliko dodatkov ne potrebujejo.

Sedaj sem se iz papirčkanja preselila k šivanju. Več o tem pa v naslednji objavi.