Pospravljanje

Gotovo ste se že vse srečale s tem, da ste takrat, ko ste se spravile k urejanju svojega ustvarjalnega kotička, nujno morale narediti še eno voščilnico, ogrlico ... karkoli, s čimer se ukvarjate. To se je meni zgodilo včeraj. Enostavno nisem mogla mimo odtisa ptičke, ki je že eno leto izrezana čakala v škatlici z izštancanimi rožicami (ne me vprašati, zakaj je bila tam notri). Med kupom papirja sem poiskala nekaj črnih in belih kosov ter vzorčasto podlago. Štiri kvadratne razcepke, pikasta obroba z belim pisalom, nekaj kristalčkov, srebrn trakec in en palčekmalček, da ptički ni dolgčas. Voščilnica se prav lepo svetlika in čaka na svojo priložnost, da bo nekomu polepšala dan. Meni ga je že.


Zakaj sem se sploh spravila k pospravljanju mize? Čakajo me stekleničke, tri klasične so že pripravljene na peko, sedaj pa moram ustvariti še kakšno otroško različico. Naj vam pokažem še kupček, o katerem sem pisala zadnjič. 178 očiščenih stekleničk :)

Dve škatlici, dve ogrlici, voščilnica in slika

Najprej so bile tri ogrlice v rjavih tonih. Potem je prišla na vrsto škatlica. Ko sem jo okrasila, se nisem mogla upreti še izdelavi pripadajoče voščilnice. Za darilo je bila na koncu izbrana zgornja ogrlica, jaz pa sem morala čakati dolge tri dneve (a mi je hudo, kajne ;)), da končno lahko objavim tudi meni zelo všečen kompletek.


Še pred rjavo škatlico sem začela s klekljanjem 30 cm visokih marjetk za Rosandinih 50 let. Slika je bila dokončana v petek ob 11h zvečer. Žurka pa je bila v soboto. Vedno hitreje mi gre s temi darili ;) Ampak sem pomirjena. So me teta Ida, Srečka in Silva potolažile, da imamo Črčkovi kompletiranje stvari tik pred zdajci v genih. To bo torej to, nisem jaz kriva, da mi vedno voda v grlo teče, to je družinsko izročilo :)))


In to z vodo v grlu ni hec. Maši, ki je praznovala 24. februarja, sem obljubila, da ji darilce prinesem na fešto. Samo kaj, ko sem bila po dokončanju čipke že tako utrujena in zaspana. Se je poznalo, da sem prejšnja dva večera odšla spat krepko po polnoči. Ni problema, bom zjutraj dokončala. Dve tretjini ogrlice sta bili že nakvačkani in pred odhodom sem sestavila škatlico. Poslikala sem jo tako, da je viden samo del ogrlice (kvačka in klobka s prejico res ne sodita v kader). Za pripadajočo voščilnico resnično ni bilo več ne časa ne energije. S kvačkanjem sem zaključila nekje med Vipavo in Ajdovščino, na postanku pri Silvi pa sem še naredila zaključke za zapenjanje.


Za zaključek ustvarjalno polnega tedna pa sem danes očistila še 178 stekleničk za Klavdijine delavnice v Maxiju. Upam, da mi bo katero od njih uspelo tudi okrasiti.

Fensi ptička

Takrat, ko moram nekaj nujno narediti, bi delala vse drugo, le tistega nujnega ne. Tudi tokrat sem namesto h klekljanju raje sedla k papirčkom. Nastala je črno-belo-srebrna ptička. Lastnico že ima. Ta vlaknast papir s srebrnim vzorcem mi je zelo všeč, zato bo prav gotovo nastala še kakšna.


Sobota je že nevarno blizu, čakajo me še dobre tri ure klekljanja, dve voščilnici, pa še eno darilce za dokončat. Sem se zgodaj spravila k delu, kajne?

Turobno vreme

Tudi jaz komaj čakam, da v našo deželo pride pomlad. Letos imam snega res že vrh glave.

V soboto se odpravljamo na fešto v Goriška Brda. Menda bo deževalo, ampak se ne bomo pustili motiti. Sestrična bo praznovala 50. rojstni dan. Moje darilo je kot ponavadi še v nastajanju, ampak v petek bo že blizu finiša. Uspelo pa mi je narediti voščilnico, ki jo bosta predala mami in oči. Verjetno sem se prav zaradi te sivine, ki vlada zunaj, odločila za živahne barve.


Pokažem vam še stekleničke, ki so nastale v petek, naslednje bodo prišle na vrsto šele prihodnji teden, čeprav me pošteno srbijo prsti.


Ni kaj, najprej moram pod streho spraviti klekljanje. Pri delu mi spodbudo dajejo trance komadi z Youtuba ... zelo mi pašejo njihovi ritmi in energija :)

Spet je tukaj tisti čas v letu ...

... čas za Stekleničke upanja. Marec in z njim teden boja proti raku je vse bližje.

Vsako leto v tem času se po onkoloških oddelkih slovenskih bolnišnic razdeli okrog 1500 stekleničk, ki marsikateremu bolniku s to kruto boleznijo prinesejo žarek upanja vsaj za kakšen trenutek. In vsak žarek je pomemben, vsaka pozitivna misel, vsaka steklenička ... vsak paketek fimo mase, ki jo lahko podarite, če si ne morete utrgati pol urice časa za izdelavo vaše stekleničke.


Če smo pri izdelavi racionalni, se en paketek porabi za izdelavo dveh stekleničk. Minimalni strošek je torej 1300-1400 €. Če se ne spuščamo v podrobnosti (ampak pri izdelavi enostavno padeš noter in želiš izdelati vedno lepše stekleničke), za eno stekleničko porabimo pol ure časa, torej skupaj vsaj 750 ur. Pred obdelavo je potrebno stekleničke od zdravil še očistiti in odstraniti nalepke ter trmaste kovinske obrobe na zamaških, tudi to zahteva svoj čas. In ure se nabirajo.


Vse to je prostovoljno delo. Vendar je vredno vsakega žulja in vsake minute, ure, vložene v to. To, da ob izdelavi uživamo in se sproščamo z ustvarjanjem, je le dodaten bonus. Vse je poplačano takrat, ko stekleničko predaš v roke tistemu, ki jo potrebuje, pa čeprav prvič sliši za akcijo. Hvaležni pogledi in stiski rok so največ vredni.


Lansko leto, ko sem se delitve udeležila prvič, sem bila ob koncu dneva čustveno kar precej utrujena, ampak ponosna nase in na vse prostovoljce, ki s svojim delom pomagajo, da akcija Stekleničke upanja živi naprej in oživi vsako leto v tem času.


Pridružite se nam letos tudi vi!

Klavdijina belina

Klavdija je bila prva otočanka, ki sem jo spoznala v živo, imela sem namreč to srečo, da mi jo je žreb namenil kot prvo swapiko. In vsa pogumna sem ji ga odšla izročit osebno. Hm, kako naj napišem, preko neta sem si jo preko njenih zapisov na forumu predstavljala popolnoma drugače. V teh treh letih sem se njenih iskrivih domislic in dobre volje na včasih zbadljiv način dodobra navadila in sem vesela, da jo poznam. Priznam, da tudi zato, ker brez nje verjetno nikoli ne bi obiskala Janovega koncerta. Tako pa sem ga sedaj že drugič v živo poslušala in moram reči, da bom odslej bolj redno spremljala njegovo glasbeno-koncertno pot.

Pa to ni razlog za to objavo. Glavni je kajpada Klavdijin izziv, kjer nas je izzvala k izdelavi nečesa belega. Res je, da si jaz pod izzivom predstavljam, da izdelaš nekaj novega, preizkusiš kakšno novo tehniko, pa sem se sama sebi tokrat izneverila. No, saj sem poskušala z nizanjem dveh bolj zapletenih vzorcev, ampak z belo-belimi perlicami nista prišla dovolj do izraza in ju bom raje prihranila za kakšne bolj kontrastne barve.


Moj izdelek je torej kvačkana ogrlica, s tremi različicami drobnih belih perlic (mat bele, prozorne z belo sredico, biserno bele) v kombinaciji s prozornimi kristalčki (priznam, da se pod kotom malce mavrično svetlikajo).


Zapenjanje sem izvedla, kot kaže fotografija, kovinskih zaključkov in njihove oksidacije imam namreč vrh glave.


Za konec pa še Janova slikca in zahvala Klavdiji za izziv in za to, da je takšna kokoška kot je. Posebna. Topla. Skrivnostna.

Krofi, krapi, bobi ...

... kakorkoli jih že poimenujemo, slastni so. Danes sem se prvič spopadla z receptom za to pustno poslastico. Našla sem ga na Kulinariki, kje pa drugje. In moram reči, da stotnija pozitivnih komentarjev pod receptom ni kar tako. Bom dodala še svojega, ker sem nad rezultatom navdušena.


Iz polovične mase sem ocvrla 15 krofov srednje velikosti, napolnjeni pa so z najboljšo marelično marmelado od moje mami. Kranceljčki so tako luštni, bi me morali videti, ko sem v posodi obrnila prve komade, se mi je kar smejati začelo. Pa tudi strah pred luknjami je bil odveč.


Če ne prej, bo v torek gotovo nastala še kakšna runda. Uživajte v pustnih dobrotah in norčijah!