Nakitkanje

Nisem si mislila, da me bo spet tako potegnilo v sestavljanje nakita. Sem bila trdno odločena, da bom fimo uporabljala le še za stekleničke, ampak očitno se ti načrti ne bodo uresničili.

Želja je bila, da izdelam nekaj v beli barvi. No, jaz sem belim ''odtenkom'', ki so jih sestavljale bela z bleščicami, biserno bela in transaparentna, dodala še malo srebrne. Rezultat je bila marmornata klobasa, iz katere je nastalo kar nekaj delčkov, večinoma obeskov in uhančkov.

Ta obesek je samo moj in ne bo odšel od doma :)


Naslednjega kompletka nikakor nisem uspela fotografirati tako, da bi mi bila fotka všeč, še najbolje se vidi v škatlici.


Naslednja želja je bila nekaj v viola barvi. Najprej sem se lotila svetle različice, pa mi na njej nekaj manjkalo, zato sem naredila še eno klobaso z dodatkom črne.



Zraven sodi tudi darilna embalaža. Škatlici sta veliki 7 × 7 cm in visoki 1,5 cm.

Ne le stekleničke ...

... tudi kaj drugega nastaja te dni v moji ustvarjalnici. Tako kot vedno, v zadnjem hipu, ampak tokrat ne zaradi moje (ne)organiziranosti, temveč zaradi vnetja oči. Večerno ustvarjanje je zaradi tega odpadlo, saj so čez vikend moje oči postajale vedno bolj rdeče in pekoče. Kapljice sedaj uspešno opravljajo svojo nalogo, zato sem v torek lahko brzinsko sklekljala nageljček za rojstni dan tete Olge. Kaj pomeni brzinsko? Ob 9.30 sem zapičila prvo buciko, ob 14.00 pa je bila slika že zapakirana v obloženi kuverti in pripravljena za pot proti Primorski.


Zraven sem na pošto odnesla še uživaškega mačkona za bratrančev rojstni dan. Zaradi naglice sem ga le suho pobarvala in hitro napokala skupaj nekaj modrih papirjev. Ob 15.00 sta me že čakala otroka v vrtcu.


Zvečer sem se lotila še izdelave naslovnice za predstavitveno mapo, za katero me je prosila prijateljica. Pri Makalonci bo namreč to poletje privezana posebno elegantna barka za plovbo po Ljubljanici. Bo res zanimiva za pogledat. Pri naslovnici mi je prav prišel papir z videzom temnega lesa. Črke z imenom barke in na kvadratkih sem izpisala ročno. Ne, štampiljk res ne rabim ;)

Še nekaj stekleničk

Ne, ni še konec, še nekaj časa ne bo. Nastajajo počasi, ampak vztrajno.

Modri dve in zelena so z zadnje delavnice v Maxiju.


Vijolično-zeleni sta nastali na kofetkanju pri Klavdiji. Ker sama ne kadim, mi je bilo malo dolgčas. Pri Klavdiji je v tem času fimo vedno nekje pri roki, praznih stekleničk pa tudi ne manjka.


Te tri pa so nastale danes, ko sem izdelovala dele za naročeni nakit. Se vidi, da sem v mislih pri stekleničkah, saj sem vse ostanke skrbno izrezovala in sestavljala v plahtice za njihove oblekice.


V četrtek naju s Klavdijo čaka prva delitev. Na Golniku in na Jesenicah. Upam, da bova na obraze izvabili vsaj kak nasmešek in za trenutek razbili monotonost dni, ki se vlečejo ob ležanju v bolniški postelji.

Mafini za prste obliznit

Pred časom sem si v Lidlu kupila silikonske košarice za peko mafinov. Idealna stvar, vam rečem. Še vedno jih naložim v klasični model z dvanajstimi luknjami, ampak sprijemanja pa ni več. Jezilo me je namreč to, da so se kljub papirnatim košaricam mafini kdaj pa kdaj še vedno sprijeli, še posebej, če sem v maso dodala sadje. Da ne govorim o tem, kako neprijetno je, ko skupaj s papirčkom odluščiš še četrt slastnega mafina. Sicer sem, kadar sem bila pri volji, pekač namastila, na dno dala krogce iz peki papirja in vse skupaj posula še z moko, ampak to je že čisto preveč kompliciranja. Pa še vedno mi namesto 12 mafinov nastane masa za 18 mafinov, pojma nimam zakaj, ko pa sledim količinam iz receptov. Saj pojemo itak vse :) Prednost silikonskih košaric je, da po minutki pečene mafine stresem ven in jih takoj spet lahko napolnim s preostalo maso.

No, dovolj nakladanja, namen današnje objave je recept, ki mi je resnično všeč.

Osnovne količine za 18 mafinov (original je sicer za 12, ampak meni jih vedno nastane več):

250 g moke
80 g sladkorja (jaz uporabljam mletega)
1 vanilin sladkor
2 žlički pecilnega praška
0,5 žličke sode bikarbone
ščep soli
100 g - 200 g čokoladnih koščkov

2 jajci
90 g olja
2 dl mleka

Suhe sestavine dobro premešamo (pecilni prašek vedno presejem, ker je ponavadi v grudicah). V drugi posodi razžvrkljamo jajci, dodamo olje in mleko, dobro premešamo in zlijemo k suhim sestavinam. Premešamo in napolnimo modelčke do dobre polovice.
Mafine pečemo na srednjem nivoju 15 minut pri 180 stopinjah (jaz ventilator izklopim).
----------------------------------------------------

Sedaj pride na vrsto improvizacija in ustvarjanje po okusu. Rum in tekoče esence vedno dodajam k ostalim mokrim sestavinam, dodatke v prahu dam k suhim sestavinam.

Pri prvih mafinih, ki sem jih spekla Petru za dan mučenikov, sem tistih 250 g moke razdelila med lešnike, kokosovo moko in polnozrnato Farino (tretjinski deleži bodo kar v redu). Dodala sem še žličko cimeta, dve žlički grenkega kakava, uporabila pa sem 100 g nasekljane temne čokolade.


Pri drugih mafinih sem spet uporabila tretjinsko mešanico, izpustila pa sem temen kakav, da so bili enkrat za spremembo svetli. Dodala sem še merico ruma, nekaj rumove in vanilijeve esence, koščkom mlečne čokolade pa sem dodala še 100 g nasekljane bele čokolade (skupaj torej 200g).


Obe verziji sta za vseh deset prstov obliznit.

Intermezzo

Priznam, da me je povsem potegnilo v izdelavo stekleničk. Sicer ne nastajajo v tako velikem številu, se pa za vsako maksimalno potrudim, da je lepo izdelana in je v prvi vrsti všeč meni. Kar težko se je odtrgati od njihovega izdelovanja in se posvetiti čemu drugemu.

Prijateljica si je zaželela kompletek nakita in kar zamislila sem se, ko sem med fotografijami naštela največ kvačkanih ogrlic. Pa saj znam izdelati tudi kaj drugega. No, na enostaven način sem skupaj namešala črno, srebrno-pearl in belo fimo maso z mavričnimi bleščicami. Končni rezultat je tako meni, kot naročnici zelo všeč. Mavrične bleščice dodajo svoj čar, v živo pa tudi svetle lise ne izstopajo tako kot na fotografiji. Delčke sem pekla na stekleničkah od sirupa, da so lepo ukrivljene, za ogrlico pa sem uporabila kavčukovo vrvico.

Kompletek sem oddala v lični škatlici in očitno jih lahko nekaj naredim kar na zalogo, saj so večini všeč.

Ostanek namešane mase sem porabila za dve steklenički, potem pa sem se hitro lotila klekljanja.

Prva vrtnica je v clix okvirju z obrobo iz reliefnega servetka, druga pa je v enostavnem lesenem okvirčku. No, v resnici sta to vrtnici številka 6 in 7. So popularne, ni kaj :)

Pepa je dobila družbo

Družbo ji dela kuža Veselko, ki v tački prinaša tudi rožico za lepši dan.


To je bilo tudi zame popolno presenečenje. Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj naredila takšnega kužija, oziroma kakršnokoli figurico, ki bo čemurkoli podobna. Že nad Pepo sem bila navdušena, tale kuža me je pa popolnoma prevzel. Ko sem začela z oblikovanjem trupa, ni bilo to ničemur podobno. Najprej sem mu naredila malo trebuščka, pa ritko, ki se je kasneje raztegnila v repek. Potem pa je kar šlo. In končni izdelek mi je res zelo všeč. Sploh pa sem vesela, ker nisem nikogar kopirala, kar nastal je.

Seveda mala prijateljčka prijavljam na Klavdijin izziv.

Pujsa Pepa

Poleg Telebajskov je bila Pujsa Pepa prva risana junakinja, ki je bila všeč moji Niki. Zato je prav, da je nastala steklenička upanja v njeni podobi in upam, da bo razveselila otročka, ki si jo bo izbral.

Na Klavdijin izziv jo bom dokončno prijavila, ko bo dobila družbo, vendar pa zaradi moje neučakanosti nisem mogla počakati niti tega, da bi se spekla. Zato vam jo sedaj predstavljam v surovi obliki ... do naslednjič :)))

POPRAVEK: Pepa se je vmes že spekla in dočakala lakiranje, zato sem slikco zamenjala.