Še več črne beline

Ustvarjalna mrzlica pri meni (še) ne popušča. Res se ne spomnim, kdaj sem nazadnje vsako prosto minuto preživela za mizo. Odziv prejšnji teden na tisti prvi obesek je bil neverjeten. Pobožal je mojo dušo, hvala vam! Na koncu sem se vseeno odločila, da ga zadržim zase. Res je tako lep, da ga je veselje gledati in nositi.

Ker pa so bila dekleta vztrajna, sem naredila še dva (skoraj) enaka obeska, lotila pa sem se tudi sestavljanja novega kalejdoskopa. Tako bom ta teden še kar potopljena v ustvarjanje v črno-beli kombinaciji, potem pa me bo verjetno kmalu spet potegnilo v pisane barve. 

 

  

Iz odrezanih koščkov, ki jih je seveda škoda zavreči, sem sestavila še dva para zanimivih uhančkov in en par v preverjeni obliki.

 

Pa prstan seveda ne sme manjkati. Tudi ta vzorček mi je zelo všeč.

 

Lepo se imejte. Pri meni se dogaja 100/h :)

Črno-bela ljubezen

Že zadnjič, ko sem sestavljala živopisan kalejdoskop, sem vedela, da bo naslednja na vrsti ČB kombinacija. Komaj sem čakala, da se je lotim. Dopoldne sem preživela ob valjanju in sestavljanju. Vmes sem ga tudi kapitalno pobiksala, ampak ne bom razglabljala kje, glavno je, da se na napakah učimo ;) 

Najprej sem naredila obesek v obliki ščita na zadnji fotografiji, potem pa sem vzorček še malce pomanjšala in nastal je ta podolgovat obesek, ki vam ga predstavljam na prvih dveh fotografijah. 

Ko ga gledam in božam, vem, da se je izplačala vsaka minuta dela, brušenja, poliranja ... Enostavno mi je to tukaj in zdaj najljubši kos nakita EVER! Ko sem na sredino vstavila brušen kamenček, sem vedela, da mora imeti kovinsko verižico. 

Ja vem, saj imam rada barve, ampak kadarkoli se vrnem k ČB kombinacijam, me prav tako zasvojijo. Enako je bilo s toaletkami. No, ker sem se v preteklih 14-ih dneh naužila barv, bo nekaj prihodnjih dni rezervirano za ČB kombinacije. 

Dve zapestnici

Včeraj sem ob urejanju fotk pozabila na ti dve zapestnici, ki sodita k tropski kolekciji. Predem šibnem na oddih, hitro pišem to objavo, saj se dovolj dobro poznam, da vem, da se bo drugače kaj hitro začel nabirati zaostanek.

Jaz zapestnic običajno ne nosim, ampak mislim, da se bo to, tako kot se je pri vsem nakitu, tudi pri zapestnicah spremenilo. 

Visoki sta 2,7 cm, notranji premer pa je 6 cm. Na zapestje se natakneta od strani in tudi mojih močnih kosti nič ne žulita ;)

Porabo energije pri izdelavi moram še naštudirati, saj sta ti dve narejeni tako, da sta pečeni trikrat. Hm ...

Tropski pragozd

Ustvarjanje tega tedna zaključujem s predstavitvijo nakita, ki sem ga sestavila včeraj zvečer. Najbolj sem navdušena nad prvo ogrlico, zdi se mi, da je noro dobro uspela. Ko sem rezala oblike iz surove mase, sem vedela le, da hočem narediti nekaj drugačnega, ne tako klasično 'mojega'. Kako težko je zradirati simetrijo, kar ni in ni šlo. No, na koncu sem se odločila za kapljice in zanalašč naredila samo tri bunkice, da me ja ne bi premamilo, da bi na vsako stran dala po dve :)

Uf, fotografiranje je bil svojevrsten izziv. Nakit sem sestavljala pozno ponoči in ga nisem hotela fotografirati pod lučjo, ker so barve povsem popačene. Zjutraj pa sneg, oblačno, mračno vreme. Pa je kar šlo. Malo sem potelovadila, ko sem fotkala svoj dekolte, potem pa sem na kuhinjsko okno nalepila peki papir in rezultati so po 78-ih fotkah kar OK.

Nadaljevala sem z velikim kvadratnim obeskom, ki je bil narejen prvi. Velik je 6×6 cm in sam samcat je preveč izstopal. V družbi z bunkicami pa je super za te zimske dni, ko nosimo puloverje.

Seveda ni šlo brez meni tako ljube oblike ščita. Vedno znova se ponavlja, nikakor se je ne naveličam. 

Pa žličasta oblika z ovalnim izrezom in mozaik v kombinaciji kalejdoskopa in Stroppel cane. V bistvu sem pri tem obesku videla, da je bila prva Stroppel zloženka predrobna. Zato sem pri tej drugi uporabila enake odrezke, med plastmi pa sem namesto črne uporabila turkizno barvo. Čeprav je sprememba majhna, je razlika velika. Barve bolj zažarijo. Res, kot tropski pragozd.

Brez uhančkov ni življenja! No, tako resno sicer ni, ampak jaz se brez prav čudno počutim. Sploh ne čutim, da jih imam gor, če pa si jih pozabim nadeti, mi manjkajo. 

Ti prvi me spominjajo na krila kačjega pastirja. Sploh so mi prvi trije pari všeč prav zaradi simetričnega vzorca (ne morem pomagati, takšna sem :P)

Za konec pa še nekaj prstančkov, ki se zelo udobno nosijo. Ravno prav so izbočeni, da se lepo 'uležejo' na prst in nič ne štrlijo stran.

Tako, sedaj me čaka sproščujoč vikend, brez družine, brez ustvarjanja, samo vse štiri od sebe ob bazenu in v savni s prijateljico. Pravi babji vikend! No, pa kakšno knjigo bom s sabo vzela ;)

HVALA vam za vašo spodbudo, rada vas imam!

Zatišje pred ...

... nadaljevanjem nakitkanja.

Na mizi se sušijo delčki za nakit v barvah deževnega pragozda. Jutri zjutraj, morda pa tudi že danes zvečer, se lotim sestavljanja. Komaj čakam, saj so barve res bogate in se mi zdi, da bo zdaj zdaj mimo mene prifrfotal tropski metulj.

Pred nadaljevanjem nakitkanja sem sestavila še tri voščilnice iz odrezkov pisanih papirjev. Idejo sem našla na spletu, no pa saj ni bila prva, na katero sem naletela. Že dostikrat sem videla podobne voščilnice, ta zadnja slikica je bila le povod, da sem se jih tudi sama lotila. 

 

Vedno mi manjkajo tudi voščilnice ob rojstvu in upam, da mi jih v teh dneh uspe še kaj narediti. Najbolj všeč so mi takšne enostavne, 'čiste'. Kot novorojenčki tudi so :)

Rojstnodnevni kolački

Za nekaj nakitkarskega premora so poskrbeli januarski rojstni dnevi. Poiskala sem štampiljko s kolački, na njej so bili štirje kolački v ravni vrsti. Ker mi razporeditev ni ustrezala, sem jo pogumno razrezala, tako da je sedaj vsak kolaček majhna štampiljka. 

Za kombiniranje so se super izkazali Bo Bunny scrapbook papirji velikosti 15×15 cm. So tako lepo pisani, da veliko dodatkov niti ne potrebujejo. Idealno zame, saj se s plastenjem v nedogled ne znajdem najbolje. Prva voščilnica bo svojo pot končala v Barceloni, zadnja v Novem mestu, ostale tri pa gredo v škatlo z zalogo, ki je trenutno skoraj prazna.

 

Eksplozija barv

Tako, kot sem zadnje dni v to mečkanje padla, pa že dolgo nisem :)

 

Zunaj je vse belo in morda me prav zaradi tega tako vleče k živim barvam. Čeprav sem si domov prinesla tudi druge barve, sem ta teden ostala pri moji priljubljeni kombinaciji. Ideja za kalejdoskop vzorček ni moja, našla sem jo med brskanjem po Pinterestu. No, veseli me, da je kljub temu, da sem začela z delom po navodilih, končni rezultat drugačen. Najbolj so mi všeč modri metuljčki :) 

 

Iz te klobase bo nastalo kar nekaj krasnih kosov nakita. Najprej sem se lotila velikega obeska in zapestnice.

 

Pa nekaj kroglic in delčki za uhane še čakajo.
Prav luštne lizike so tako na palčkah, kajne?

 

Koščki klobasic, iz katerih sem sestavljala kalejdoskop, in končni odrezki so bili idealna priložnost, da končno tudi  jaz preizkusim ''Stroppel cane''. Joj, bi me morali videti, ko sem zlagala posamezne plasti. Le kaj bo iz tega nastalo. Ko sem potem odrezala prvo rezino ... vau, kako lepo! Za naslednjo že vem, da bom malce bolj pogumna pri debelini koščkov ob sestavljanju osnove. 

 

V glavnem, noči so zadnje dni vedno krajše. Ampak, glavno, da uživam, naspala se bom že ... nekoč ...