Klekljanje

Ja, med drugim tudi klekljam. S to spretnostjo/umetnostjo sem se spoznala v osnovni šoli, a takrat očitno še nisem bila dovolj zrela za to. Potrebovala sem skoraj 16 let, da sem kleklje ponovno vzela v roke in ugotovila, da je s tem tako, kot z vožnjo kolesa - ko enkrat znaš ... Najprej sem sklekljala mini vrtnico za očijev rojstni dan.


Sledila ji je sončnica, ki sem jo naredila s pomočjo mentorice Vesne, s katero se občasno srečujem.


Ta rožica z metuljčkom krasi steno v mamini kuhinji. Družbo ji dela še košara, ki jo je mami dobila za rojstni dan.


Ja, lani sem za rojstnodnevna darila večinoma klekljala.

Teta Anica, pri kateri gostujemo v zgornjem nadstropju, je dobila mini rožico,


sestrični Silvi sem sklekljala eno malce bolj moderno cvetko,


tastu sem za 70. rojstni dan naredila velik križ (35×40 cm), z njim sem se ukvarjala skoraj dva meseca, joj, koliko ovinkov :)


Barbara pa je dobila ljubek srček.


Tašča (čeprav mi je ljubša beseda babi) je bila vesela Marije, za božička pa so v njeno kuhinjo prišle še jaslice.




Za božična darilca pa sem sklekljala mali srček, ki sem ga potem vtiskovala v das maso in na ta način naredila okrog 20 ploščic.



Hja, zdaj me zanima še to, kdaj bo kakšen izdelek ostal na domači steni. Še ta srček, ki je bil potlačen v das maso, je na koncu končal v okvirju in šel k teti Idi na Hrvaško ;)