ponedeljek, 18. maj 2009

Čas za crkljanje

V našem vsakdanu, ko vsi tako hitimo z enega konca na drugega, ko marsikdaj potrebujemo izdelan urnik za vse, kar želimo čez dan postoriti, se je prav lepo malce pocrkljati. Lepo je ukrasti trenutek in se stisniti k svojim najbližjim. Kak dan se prav zdrznem ob misli, da si z mojim dragim ob prihodu iz službe komaj utegneva reči bežen ''Živjo!'', ko ga že okupirata najina nadebudneža, jaz pa v naglici pripravljam mizo za skupno kosilo. Zato je super, da si kakšen dan dopustimo življenje bolj 'na izi', brez obveznosti, napovedanih obiskov ali česa podobnega. Vikendi so najboljši, ko nas zjutraj ne šokira budilka, ampak lahko počakava, da otročka pricapljata do postelje in se skupaj pocrkljamo.

Kaj mi še pomeni crkljanje?

Sama se rada (čeprav malce prepogosto) pocrkljam z dobro čokolado. Ali pa slastno kavico z veliko spenjenega mleka. Hm, pa z obiskom trgovine z ustvarjalnim materialom :) Tudi klepet tja v tri dni z najljubšo prijateljico je crkljanje. Že dolgo, predolgo se nisem pocrkljala s kakšno dobro knjigo, upam, da bo kmalu prišel čas tudi za takšno razvajanje.

Moja triletnica me zna pocrkljati z otroškim ''Mami, ti si moja,'' objemom, devetnajstmesečnik pa se tako prisrčno privije ob mojo ramo, kot mali medvedek.

Saj, če se usedeš in si vzameš minutko za razmislek, lahko vsak dan vidiš, da čas pa le ne leti kar tako mimo nas, lepih trenutkov se v tem času kar nabere, le zaznati jih moramo. Če pa le brezglavo hitimo dalje v strahu, da nam kaj ne bi ušlo, gredo te dragocenosti mimo nas, kar pa je škoda, saj nas lahko napolnijo z obilico pozitivne energije, če jim le dopustimo.

Upam, da sem sama danes naredila velik korak s tem, ko sem vstala ob pol šestih zjutraj in se zbrcala izpod tople odeje na dobro urico hitre hoje po trim stezi. In moram priznati, da sploh ni bilo tako hudo. Družbo so mi delali nešteti glasovi ptic, srečala sem dve mali gozdni žabici, predvsem pa sem imela čas za povzemanje lepih trenutkov, ki se naberejo vsak dan. Upam in držim pesti, da mi bo uspelo v teh poletnih mesecih vsak drugi dan vstati in se tako pocrkljati.

V preteklih dneh pa so me pocrkljale tudi moje soustvarjalke Sonja, Nataša in Vladka.

O ja, tudi takšno crkljanje z blog nagradicami zelo prija :) In z veseljem crkljam naprej:

Jana ... pri tebi se vedno veselim pisanih barv in svežine, ki veje iz tvojih izdelkov
Nataša - Mravljica ... zame boš vedno kraljica palčkov-malčkov in neverjetnih drobčkanih podrobnosti, s katerimi se ubadaš pri stekleničkah upanja
Tanc ... med drugim nas pocrkljaš s čudovitimi fotografijami, upam, da jih bo na tvojem blogu še več
Simona ... pogled na tvoje dovršene voščilnice je posebne vrste crkljanje
Maja ... raznovrstno ustvarjanje in prav tako pisane, radožive barve me vedno razveselijo

5 komentarjev:

Nataša pravi ...

Hvala za crkljanje - najprej tisto z nagradico, pa tudi za to, da si nas spomnila, za kakšne dragocenosti moramo biti hvaležni iz dneva v dan.
Nadvse lep dan ti želim,
Nataša

Maja pravi ...

To si pa tako lepo napisala, da mi je prav sedlo na dušo in sem se zraven kar malo zamislila. In vsa čast, da vstaneš tako zgodaj in se crkljaš na trim stezi. Hvala, ker ti crkljaš nas s tem, da z nami deliš svoj ustvarjalni svet. In za konec hvala, ker rada obiskuješ moj ustvatvarjalni kotiček. Bodi lepo in veliiiiko crkljanja ti želim.

BojaMoja pravi ...

:) hvala in veliko crkljanja tudi tebi

Jana pravi ...

Prisežem, da sem dva dni nazaj tukaj pustila svojo zahvalo. Ta tehnika - ne razumem več!

Hvala, ker si pocrkljala mojo ustvarjalno dušo in mi polepšala dan. :)

Vse čestitke za jutranje vstajanje in trimčkanje. Takšna rekreacija res napolni telo in dušo z obilico energije.

Neža pravi ...

:D O, no me veseli, da nisem edina, ki ji kdaj kakšen komentar neznano kam izgine. Ponavadi ravno tisti, pri katerem se kaj razpišem :/