Fimo - pa ne stekleničke

Ja, namen sem imela, da bom s fimom ustvarjala le še takrat, ko bom oblačila stekleničke upanja. In zaradi tega ga tudi ne kupujem več. Imela sem zalogo za pol škatle od čevljev in letos mi je uspelo to zmanjšati na nekaj paketkov. Ostale so seveda najbolj nemogoče barve ... temno zelena, rumena, travnato zelena, temno modra in nekaj ostankov ... k sreči tudi tričetrt paketka črne barve.

Prejšnji teden, ko sem k Simoni odnesla njeno rjavo rojstnodnevno kvačkanko, me je prosila, naj ji popravim ogrlico, ki sem ji jo podarila pred dvemi leti.


Žička se je zvila popolnoma po svoje. Bila sem vesela, saj sem videla, da jo rada nosi. Ker je to ogrlica, ki je nastala v času mojega spoznavanja s fimo maso, so bili delčki odločno pretanki in so se vogalčki začeli krušiti. Ojačala sem jih s plastjo črne, ker pa sem jo že ravno mečkala, sem zraven naredila še en obesek in ga dala na črno usnjeno vrvico. Novo ogrlico sem priložila popravljeni in ju v kuverti pustila pri Simoni.

No ja, seveda je nisem fotografirala, so pa zato tukaj štiri nove na podobno temo. Simoni je bila nova ogrlica všeč in dobila sem naročilo za nekaj podobnega za rojstni dan njene sodelavke. Tako, črne fimo mase nimam več :) Zeleno-rumeno-modrih ogrlic pa prav gotovo ne bom delala.



Hm, še malo podrobnosti. Reliefka sem naredila z Nikinim žametnim krilcem in strgalom za muškatni orešček. Pomagala pa sem si še s srebrno blazinico za štampiljke in bronzo v barvi starega zlata.

Fimo zdaj menda spet lahko pospravim ;) Mi je papirčkanje zaenkrat bolj všeč. Upam, da bo ta škatlica z marjetkami Simoni všeč in jo bo uporabila za darilno embalažo.