Perlica ob perlici ...

... pisanih barv, na pisanih prejicah ...

RECEPT:

Potrebujemo perlice v nam najljubših barvah, prejico za kvačkanje v ujemajočih odtenkih, kvačko in na začetku veliiiikoooo mero potrpljenja :) Po nekaj urah mučenja vseh sestavin, kupu prepotenih robčkov poleg nas, ob pogriženih ustnicah in praznem stanovanju, ker so ostali prebivalci ob zvoku naših kletvic in nevzdržljivem mrmranju pobegnili ven, lahko pokažemo tole:


Pet centimetrov kvačkanih perlic, ki so v mojem primeru po fotografiranju klavrno končali, saj mi barvna kombinacija ni bila všeč.

Moja trma me je gnala naprej in dva dni po prvi fotografiji sem že lahko slikala mojo prvo ogrlico. Sicer je polna napak, pa tudi te nežne barve mi niso več tako všeč, ampak je pa moja PRVA!


Ker sem bila v tistem času že v zadnjem mesecu nosečnosti in me je to kvačkanje popolnoma zasvojilo, sem hitro naredila še eno za mojo mami, tokrat v medeno-rjavi kombinaciji.


In čas odhoda v porodnišnico se je nezadržno bližal. Da se mi tisti trije dnevi ležanja ne bi predolgo vlekli, sem si s seboj med prtljago spakirala še dve klobki z nanizanimi perlicami.

Viola lepotička je ostala pri meni doma,


rjavo pa sem naredila za Klavdijo, vendar jo imam na sumu, da je malce pozabila, da jo ima. Koka, jo moram naslednjič pobarati, kako je kaj s tem.


Od prvih centimetrov pa do te Klavdijine lepotičke je preteklo 48 dni. Kako to vem? Hm, saj veste, da se vse umetnije poslikajo še čisto vroče ;) In datumi na digitalnih fotkah so kot nalašč za natančno obujanje spominov.

Z novim letom sem začela kvačkati dolgo različico ogrlic. In odkrila sem, da mi je najbolj všeč, če skupaj namešam nekaj odtenkov perlic in jih naključno nanizam.

Prvo je dobila sestrična za 50 let.


Za njeno rojstnodnevno zabavo sem tudi zase skvačkala modro različico, ki je pristajala k jakni (je slikana na blagu, iz katerega je zašita).


Kmalu zatem je moja prijateljica praznovala 30 let in zaželela si je nekaj v črnem. No, dobila je črno-sivo-srebrno :)


Po teh dolginkah sem imela perlic za nekaj čas vrh glave. Minilo je devet mesecev in na predvečer rojstnega dne prijateljice, s katero se bolj redko vidimo, sem k sreči našla nanizane perlice, ki so ostale od rdeče dolginke. Bilo jih je ravno dovolj za kratko različico.


Organizatorka srečanja v Logatcu, naša ''šefica'' Fikus, je dobila rjavo s pridihom zlate,


jutri pa gre na pot njena sestrica.


Ena od oranžnih lepotičk je danes pristala za vratom Athene125, drugo pa sem včeraj v štirih urah (z nizanjem vred) naredila za moževo sestrično, ki praznuje v četrtek.




Uf, septembra bosta minili dve leti, odkrar mi je Anita prvič pokazala, kako ukrotiš prejo, perlice in kvačko. Izkupiček je kar dober, kajne?