petek, 24. julij 2009

Moja otroška plat

Živijo!

Ja, še sem tukaj. Pridno pregledujem novosti na ustvarjalnih blogih in cedim sline ob lepotah na njih, pa mi prsti enostavno nočejo natipkati kakšnega pametnega komentarja. Ja, kar se tega tiče, sem se grozno polenila.

Saj ne, da nimam nič novega za pokazati, kar nekaj izdelkov se je nabralo, katerih fotke čakajo na objavo. Bodo že prišli na vrsto.


Danes je na vrsti moj Harry. Harry Potter. Moja knjigožerska ljubezen/bolezen. Vesela sem, ne, ponosna sem nase, da mi je uspelo ohraniti tisti otroški delček moje duše, ki mi omogoča neznansko uživanje ob prebiranju tudi takšne literature, kot je Harry. Čeprav se sama sebi včasih zdim prav smešna, ko se zraven knjige na glas smejim ali pa mi po obrazu tečejo solze. In teh je bilo ob predzadnji knjigi kar nekaj. Ob zadnji pa še več. Kako mi je žal, ker Harryjevih novih prigod definitivno ne bo več, po drugi strani pa se veselim prihodnjih let, ko bom sago lahko ponovno prebirala v družbi z mojimi otroki.

Na letošnjem dopustu mi je nasmešek na obraz privabil gospod, ki se verjetno bliža petdesetim letom, ko je v družbi najstniških sinov prebiral eno od Harryjevih knjig. Prav oddahnila sem si in mojemu možu v smehu pokazala, da pa le nisem najstarejša, ki bere takšne knjige ;) In včerajšnji obisk kina me je razveselil, ko v dvorani ni bilo veliko mularije in sem lahko v ogledu filma uživala brez komentarjev izza mojega hrbta.

Danes pa sem še vedno krepko jezna na ustvarjalce filma. Ampak menda je tako po vsakem filmu o mladem čarovniku. Vedno pridem domov vsa razpenjena, kako so lahko tako priredili vsebino. Ampak res! Saj mi je jasno, da petcentimetrske knjige ne moreš stlačiti v dve uri in pol trajajoči film, ampak vseeno, da si grdo zraven izmišljat nove zgodbice in zaplete, haloooo. Saj je že obstoječih več kot preveč. No, pa nima smisla, da izgubljam besede o tem, film je vseeno super in komaj čakam konec leta 2010, ko v kinematografe pride polovička zadnje knjige.

V naslednjem mesecu nas čaka selitev našega najmlajšega iz posteljice v spalnici v veliko posteljo v otroški sobi. Komaj čakam. Upam, da bom spet lahko začela uživati ob branju knjig ob nočni lučki. Jih je na seznamu želja že toliko, da ne vem, kje bom začela. Zgodbe iz Narnije so gotovo nekje na vrhu seznama. Potem pa se bom spravila tudi h knjigam, ki menda bolj pritičejo mojim letom ;P Bomo videli.

Kakorkoli že, Harry bo vedno zavzemal posebno mesto na moji knjižni polici, navsezadnje ga zavzema že dobrih deset let.

6 komentarjev:

McCrafty pravi ...

Brez skrbi, nas je več takšnih "starejših" bralcev :). Tudi jaz komaj čakam, da grem jutri v kino (če le ne pride kaj vmes). Ko začneš brati Narnijo, se pa le pripravi, da te bo potegnilo notri in boš kar težko odložila knjigo :).Ko smo že pri knjiga...si že prebrala Severni sij ?...sigurno ti bo všeč :)

Maja pravi ...

Ja, se strinjam s tabo glede Harryja. Jaz sem se dolgo časa z vsemi štirimi otepala gčedanja filma, ker em imela v svoji glavi tako izdelane podobe junakov, Bradavičarke, vsega, da si jih nisem želela pokvariti. Potem je marketing zmagal... Tudi jaz sem vedno razočarana nad filmom, zdaj pa se zabavam nad tem, da iščem odklone od knjige. Kar se tiče Severnega sija pa tudi jaz toplo priporočam...

Neža - Nenika* pravi ...

Super, da so tudi med ustvarjalskimi dušicami sorodni knjižni molji :) Ja, Severni sij je že nekaj let pod streho, pa ga bom brez problema še kdaj prebrala, ker sem ga itak požrla na dušek in slabost tega je, da po nekaj mesecih nimam več pojma, kaj se je dogajalo, vem le, da je super knjiga.

V to kategorijo sodi tudi Gospodar prstanov in ha, prebrala sem ga že nekaj let pred filmi. Seveda takrat še ni bilo Gradišnikovega prevoda, knjiga je izšla pri eni žnj založbi, kjer očitno še niso slišali za lektorja. Pravopisnih in tipkovnih napak je bilo toliko, da so me pošteno motile.

So pa Harryjeve knjige za sedaj edine, ki sem jih prebrala v angleščini (kasneje seveda tudi v prevodu) , saj nisem zdržala, da bi čakala na slovenski prevod. Od Feniksovega reda naprej sem vedno na dan izida iz Vale-Novakove knjigarne odšla z največjim nasmeškom na svetu. In moram reči, da so mi izvirniki bolj všeč od naših prevodov.

Barbi pravi ...

Še ena, ki je ljubiteljica Potterja ... prvo knjigo sem šla brat zaradi firbca ... kaj pritegne 10 letnega otroka k branju tako debelih knjig. Kmalu mi je postalo jasno. In sem postala zasvojenka s to zbirko. :) Filmov iz principa nisem gledala, ker imam raje svojo Bradavičarko in svojo gospo, ki govori iz slike. :)

Mislim pa, da bo kmalu čas, da se ponovno lotim zbirke od začetka. Morda jeseni. :)

mravljica :: little ant pravi ...

Pa še ena... Harry me je začaral s prvo stranjo prve knjige in čarovnija še vedno drži. Pri filmih pa se ne obremenjujem preveč z odstopanji in "vsiljevanji" drugačnih podob, ampak se vedno znova prepustim - sem pač mahnjena na "British"...

Lava pravi ...

OH ja Harry! Te čisto popolnoma razumem. Ko sem ga jaz začela brati, sem v bistvu odraščala skupaj z njim. Knjige sem brala podnevi in ponoči, z lučko pod kovtrom, saj me je mami vedno morala priganjati spat. Zdaj, če je že mene takrat tako zasvojilo, je čisto razumljivo, da tudi starejše. Še vedno imam rada take knjige =) In sem tudi zelo velik knjigožer =)