Občudovala sem zanimive vzorce, ki jih skupaj soustvarjata človek in narava.
Če nas v košari pod balonom ne bi bilo 33, bi skoraj lahko meditirala, tako miren je bil polet.
Dotaknili smo se rosne koruze ter občudovali igro svetlobe in senc.
Oprezali smo za jutranjimi popotniki, takrat, ko smo bili še v zraku, pa tudi po pristanku.
Temu slepemu potniku je verjetno žal, da se je pritihotapil pod moje hlače, saj zrak na Rudniku prav gotovo ni tako čist kot sredi barja.
Bilo je lepo, upam, da polet še kdaj ponovim s pogledom na Kamniške Alpe.
10 komentarjev:
Joooooj, noro! Super fotke, super perspektiva, super doživetje!
Nore fotke kot iz kakšne revije!!! Ampak glede pajka pa svaka čast mene bi kap, da bi imela kej takega v hlačah pa drla bi se da bi me cela slovenija slišala ne samo Ljubljana :) dobra si ti ga greš še slikat
waw, kakšne fotke, odlično, to pa je bila dogodivščina.
Super doživetje in zelo lepe fotografije. Sem ti kar malo fouš, ampak ne vem , če bi se jaz upala.Pravjo , da kdor visoko leta nizko pade, zato sem bolj pritlehna:):):)
Krasno! To je ena stvar, ki je na mojem spisku za naslednje leto :)
Uau... jaz bi bila z veseljem z vami tam gor. Bo treba to tudi enkrat sprobat. Slike so pa fantastične in verjamem, da ste se imeli lepo.
Sem vmes ko sem gledala fotke, razmišljala, pa kje je to ona stala, da so slike pod takšnim kotom. na koncu mi je bilo vse jasno. Ni šans,da me spravijo v eno takšno košarico. Občudujem vsakega, ki si upa.
Vse pohvale za posnete fotografije, ker so vrhunske. prva mi je še najbolj všeč!
Objavite komentar