Klavdijina belina

Klavdija je bila prva otočanka, ki sem jo spoznala v živo, imela sem namreč to srečo, da mi jo je žreb namenil kot prvo swapiko. In vsa pogumna sem ji ga odšla izročit osebno. Hm, kako naj napišem, preko neta sem si jo preko njenih zapisov na forumu predstavljala popolnoma drugače. V teh treh letih sem se njenih iskrivih domislic in dobre volje na včasih zbadljiv način dodobra navadila in sem vesela, da jo poznam. Priznam, da tudi zato, ker brez nje verjetno nikoli ne bi obiskala Janovega koncerta. Tako pa sem ga sedaj že drugič v živo poslušala in moram reči, da bom odslej bolj redno spremljala njegovo glasbeno-koncertno pot.

Pa to ni razlog za to objavo. Glavni je kajpada Klavdijin izziv, kjer nas je izzvala k izdelavi nečesa belega. Res je, da si jaz pod izzivom predstavljam, da izdelaš nekaj novega, preizkusiš kakšno novo tehniko, pa sem se sama sebi tokrat izneverila. No, saj sem poskušala z nizanjem dveh bolj zapletenih vzorcev, ampak z belo-belimi perlicami nista prišla dovolj do izraza in ju bom raje prihranila za kakšne bolj kontrastne barve.


Moj izdelek je torej kvačkana ogrlica, s tremi različicami drobnih belih perlic (mat bele, prozorne z belo sredico, biserno bele) v kombinaciji s prozornimi kristalčki (priznam, da se pod kotom malce mavrično svetlikajo).


Zapenjanje sem izvedla, kot kaže fotografija, kovinskih zaključkov in njihove oksidacije imam namreč vrh glave.


Za konec pa še Janova slikca in zahvala Klavdiji za izziv in za to, da je takšna kokoška kot je. Posebna. Topla. Skrivnostna.