Inventura

Tik pred obratom številk na koledarju je skrajni čas za inventuro minulih mesecev, ko je moj blog žalostno čakal, da mu namenim kaj več pozornosti. Ker mi to ni in ni uspevalo sproti, bom tokrat povzela moje ustvarjanje v zadnji letošnji objavi. Za prihodnje leto lahko le upam, da bom pri pisanju bolj ažurna, obljubim pa ne ... se le predobro poznam ;)

Najprej nekaj besed o zarečenem kruhu. ''Nikoli ne bom sestavljala uhančkov iz kupljenih perlic in srebrnih okraskov, ker to itak vsi delajo.'' Ja, in kako naj ves dan sedim za pultom s temi cortkanimi drobnarijami, ne da bi me zneslo v ''zarečene'' vode? Rezultat je tukaj. V opravičilo naj povem to, da sem prve pare uhančkov sestavila za licitacije za Zavetišče Horjul, ker mi kaj večjega ni zneslo prispevati. Nadaljevanje vam je lahko jasno ... nisem mogla nehati, pa še tako lahki so, in tako lepo se jih nosi ;)

 

 

Naslednja zgodba je malce mešana. Prevladujejo voščilnice, ki jih res ni bilo veliko. Pa saj ničesar ni bilo v izobilju. Malce sem papirčkala, za vzorec fimala, eno dopoldne sem prepletala perlice za praznično dekoracijo. Tudi nekaj križkanih nogic je nastalo, pa ne kažem več vseh na fotkah, saj se le rojstni podatki spreminjajo ;) Šivalni stroj je sameval, le eno nuuuujno Miklavževo darilce je nastalo.

Sem pa tudi klekljala in čipko vtisnila v das maso za mala božična darilca.

Eno decembrsko soboto pa sem preživela na moji prvi predstavitveni delavnici ustvarjanja s polimerno glino v Prometej Centru. Punce so rekle, da je bilo fajn :) Bomo še kdaj ponovile.

 

 

 

 

Zgodba z zlatimi zobmi bi si zaslužila čisto svojo objavo, pa je ni dočakala. No ja ... na kratko ... moje najbolj odbito ''na-vrat-na-nos'' naročilo doslej. Nisem vedela, da bo rezultat mojega dela zvezda TV-oglasa in da mi bo pogled na jumbo plakate ob cesti vedno privabil nasmeh na obraz. 

 

 

 

Za mano je nadvse pestra jesen in nori december. Komaj čakam januar, da se vse skupaj malce umiri. Čeprav ... vprašanje, če se res bo.