Moja judoistka

Čez dober mesec dni bo moja prvošolka dopolnila sedem let. Že nekaj let pred vstopom v šolo je sanjarila o vadbi ritmične gimnastike, ki jo je spoznavala ob pripovedovanju starejše prijateljice. Septembra smo se na Luninem festivalu ustavili na predstavitvi Sankukai karateja in moram reči, da sta bila oba otroka navdušena. 

''Mamiiii, a bi lahko trenirala karate?''

''Počakaj, da začneš z ritmično gimnastiko, nočem, da bi bila že v prvem razredu preobremenjena s krožki.''

OK, se je hitro spirjaznila. Pa čez dober teden prisanja domov:

''Mamiiii, smo imeli danes na obisku trenerja juda, a veš, kako je bilo fino. Saj vem, da imam že ritmično gimnastiko, ampak je bilo res takoooo fino.''

Pa smo malo preštudirali urnik in ker se vse interesne dejavnosti odvijajo v času podaljšanega bivanja, sem pristala, da poskusimo še z judom. Ni mi žal. V teh dveh mesecih opažam, kako je napredovala pri koordinaciji gibov, pri fizični pripravljenosti, samozavesti, nasploh kaže veselje do ukvarjanja s športom. 

Sicer tega ne pripisujem samo treningu juda, tudi to ji je zelo všeč, da mami teče :) Pa zadnje čase bi do neskončnosti skakala s kolebnico, vsak trenutek izkoristi za poskakovanje, zajčica moja :)

Prvi mesec sem vztrajala pri mišljenju, da se nam z nakupom kimona ne mudi, ko pa je nekega dne prilebdela domov na oblaku ponosa, ker je prvič premagala sošolca, sem šla tudi jaz v akcijo. Nikoli ne bom pozabila preobrazbe in njenega izraza, ko je prvič oblekla kimono. Pa to je bila popolnoma druga punca! Bojevita, z močnim pogledom, da se je kar ustrašiš.

V glavnem, danes smo se udeležili 1. kola šolske judo lige. Zanimiva, zabavna, pozitivna izkušnja. Dve uri smo preživeli v športni dvorani, gledalci smo se zabavali ob ogrevanju naših malih judoistov. Meni je šlo na smeh, ko so iz zvočnikov zadoneli ritmi Gangnam styla, ampak kaj hočemo, tudi judoisti morajo biti v koraku s časom.

 

Sledila je prva borba - dvoboj za ščipalko. Sodnik tekmovalcema pripne ščipalko na desno hlačnico nad peto. Ko sta oba pripravljena, se usedeta s hrbti skupaj in na sodnikov znak se borba prične. Zmaga tisti tekmovalec, ki nasprotniku prvi vzame ščipalko s hlačnice. Izvedejo se do trije dvoboji, za zmago štejeta dva dobljena. Na koncu je Nika v svoji skupinici osvojila tretje mesto.

Všeč mi je, da je bila njena prva tekma tako igrivega značaja. Dobila je pozitivno izkušnjo in pravi, da bo z veseljem nadaljevala. Čez mesec dni nas čaka 2. kolo šolske judo lige.