petek, 22. marec 2013

Oven

Ko pomlad zamenja zimo, pride čas tudi za moje zodiakalno znamenje, trmastega ovna. Sama ne verjamem ravno v čirulečarule s horoskopom, pa podznamenja in kar je še znanosti okrog vsega tega, se pa rada zatečem k izgovoru, da sem trmasta zato, ker sem oven.

Včasih rinem z glavo skozi zid in moje vztrajnosti ne more nič omajati, včasih pa mi pride prav že najmanjši izgovor, da izberem linijo najmanjšega odpora. 

No, pri ustvarjanju to zadnje zagotovo ne drži. Že vsa leta občudujem punce, ki ustvarjajo z različnimi napravicami, od Cuttlebuga do Big Shota. Me je že nekajkrat zamikalo, da bi kaj takšnega imela tudi sama, pa sem se vedno uspela prepričati, da sem naredila korak nazaj. Sedaj, ko sem vsak dan v Rayherjevi kleti obkrožena z zares bogato zbirko raznovrstnih šablon, me je spet zagrabilo, da bi jih imela tudi jaz. Ha, pa se že počasi ohlajam. 

Torej, spet sem se uspela prepričati, da ne bom ubrala linije najmanjšega odpora, ne bom šla v serijsko izdelavo voščilnic, navsezadnje papirčkanje tudi ni moj edini hobi. Rajši bom ostala pri kovinskem ravnilu, rezalni podlogi in olfa nožku, ki mi že vsa leta prav dobro služijo. 

Kadar me bo prijela nuja, bom Big Shota zavrtela v službi, že zato, da bom seznanjena z njegovimi zmogljivostmi in bom znala svetovati kupcem. 

Moje voščilnice pa bodo ostale takšne, z ravnimi linijami, brez pretiranega plastenja in prekrivanja vzorcev. Takšne so mi všeč, bolj bogate pa se najdejo na drugih  naslovih :)

Tako kot pri nakitu ostajam v okviru meni ljubih barvnih kombinacij, bom tudi pri voščilnicah ostala zvesta sama sebi. V prvi vrsti jih delam zase, za svojo dušo, če so všeč še komu, toliko bolje. Ustvarjanje na silo, striktno po naročilu mi ne gre dobro od rok. V izdelek moram vložiti del sebe in to lahko naredim le na ta način, da delam tisto, kar je v prvi vrsti všeč meni. 

A sem zabluzila, kaj? Ni kaj, 'takle mamo', pa še prav fajn se mi zdi.

Za potrditev sem danes naredila dve voščilnici. Ljubki barvni papirji, trakci, luštne štampiljke in super napisi, to je glavno, kar rabim. Pa kakšna štanca. To je to.



9 komentarjev:

Mojca pravi ...

Hehe ja vem kako je to, ko se moraš zadržat ... jaz se nisem mogla, brez šablon bi težko živela hehe ... ampak večkrat delam voščilce tudi brez njih in so prav tako lepe. tvoji dve sta krasni, sploh tisti na pis na drugi zelo drži. lp

katarina pravi ...

Prva mi je takoj padla v oči zaradi svoje pisanosti. In prav imaš voščilnice so lahko lepe tudi brez vseh pripomočkov. Tudi meni je bolj všeč manj kot več. Tvoji sta zelo lepi.

Renata pravi ...

Zelo sta lepi, brez vseh čirulečarul.

Klara pravi ...

Prav faca si...kako ti uspe se upreti vsem tem dobrotam, ki se z njimi vsakodnevno srečuješ??? Jaz definitivno ne bi zdržala(reši me samo pomanjkanje denarcev)...enostavno nisem karakter...zato mi tudi nobena dieta ne uspe.:))))
Lepo si to povedala na tvoji krasni čestitki...čokolada in skodelica kave rešita vse težave... ali mašinca in šablonce potešita "odvisne" ustvarjalce. Lep pozdrav... :))

Vladuška pravi ...

Prav imaš da vztrajaš pri svojem in to z ravnilom in olfa nožem ti gre odlično od rok. Sploh tako kot praviš, ker čestitke niso edino kar delaš in res je težko imeti vse. Ko si enkrat nabaviš mašinco itak takoj preideš v naslednji problem, da potem nujno redno potrebuješ nove šablone :)) Tako da jaz te popolnoma podpiram. :)

Mojca BOŽIČ pravi ...

Dobra si, ker tako razmišljaš. Jaz brez teh mašinerij ne bi več zmogla - sem ratala komot. Najlažje je šablono vtaknit v stroj in že jo imaš.. Če bi pa še delala v taki trgovini (moja kolegica jo ima, to je trgovina Papin v Novem mestu, kjer so me tudi navdušili za to prčkarijo, bi pa itak bankrotirala, pa ne samo enkrat, dvakrat). Že tako me imajo v tej trgovini za osnovno sredstvo. Sicer pa imaš vrhunske izdelke, pa čeprav jih delaš brez takih pripomočkov. lp MOJCA

Simona pravi ...

Lepi sta obe. Tisti napis o skodelici kave in čokoladi si bom pa prepisala. :o)

Čarovnije z male kmetije pravi ...

Zelo lepi voščilnici. Všeč mi je tvoje razmišljanje, kar vztrajaj, super ti gre!

Danica pravi ...

Tudi meni je všeč, da vztrajaš pri svojem. Dobra si, da ti to uspeva.
Res je, ko si enkrat nabaviš strojček, šablon ni nikoli dovolj.
Sicer se pa tebi ni za bat, saj brez tega ustvarjaš prečudovite voščilnice. Seveda ne gre pozabiti koliko drugih lepih reči še počneš. Lp