Še nekaj stekleničk upanja

Iskreno povedano sem mislila, da sem za letos z njimi opravila. Do sedaj sem jih naredila kar nekaj (9 doma in 6 pri Klavdiji v Maxiju, pa še eno na srečanju), zdelo se mi je, da dovolj.

Potem pa me je prejšnji teden Klavdija prosila za prevoz do bolnišnic na Jesenicah in na Golniku, kjer sva v okviru tedna boja proti raku osebno razdelili stekleničke bolnikom. In to je bila zelo čustvena izkušnja zame, saj s tem do sedaj nisem imela veliko osebnega stika. Nekaj sorodnikov je sicer že umrlo zaradi raka, vendar sem bila npr. na obisku v bolnišnici le pri eni teti, tega pa je že kar nekaj let.

Sprehod po jeseniški bolnišnici se me je resnično dotaknil in ta teden sem se zato prav veselila petkovega odhoda v Maxi. No, z Aljažem sva žal že dva dni noter, ker ga kuha vročina (zobki, viroza ... pojma nimam) in zato sem si kar sama pripravila solo delavnico. Oblekla sem še 10 stekleničk, pa še kakšno bom :) In prav fajn se počutim ob tem, ker sedaj vem, kako vsaj majceno polepšaš dan tistemu, kateremu je steklenička namenjena.