Spomini in perlice

V mesecu maju je bil en kupček obletnic poroke. Med drugim tudi moja in Mašina. Maša je moja najljubša sestrična in prva najboljša prijateljica, ki sem jo kdaj imela. Že v rosnih otroških letih sva se dogovorili, da, ko bo prišel čas, bova ena drugi stali ob strani. In najina obljuba je res držala. Pred šestimi leti sem bila priča jaz, pred dvema letoma pa še ona. Zares sem vesela, da ves čas ohranjava pristen stik. Saj, z leti so se oblikovala prijateljstva tudi z drugimi dekleti in jih ne bi zamenjala za nič na svetu, ampak najin odnos z Mašo je vseeno nekaj posebnega. Čeprav se ne slišiva in vidiva tako pogosto, je vedno fajn, ko prideva skupaj. Sploh zdaj, ko naju povezujejo tudi najini čmrljčki, ki se prav tako lepo razumejo.

Zakaj vam to sploh pišem?

Pri starših v moji stari sobici sem našla dva kosa nakita. Ja, že veliko časa pred nastankom našega otočka sem zelo rada ustvarjala. In Mašina poroka je bila idealna priložnost, da naredim nekaj posebnega. Moji mami in sebi sem naredila rožici iz perlic in žice, našila pa sem ju na trakca iz blaga, iz katerega je moja mami zašila moj kostimček s srebrnim topom in bluzico ter top zase. Zares je mojstrica, da ji ni para.

No, v glavnem, da ne bom preveč zašla, tukaj sta današnji fotki ogrlic in fotka iz arhiva, kjer sva midve z mami z vsemi kreacijami. Ojoj, a takšna sem bila pred šestimi leti? Najbolje, da si fotko napopam na hladilnik in omaro s sladkarijami.



Ker sodi tukaj zraven, prilagam še fotki vabil za poroko (izdelala sem jih 64).
To je bil čas pred hroščkom in ostalimi zverinicami. Za izdelavo sem potrebovala le krem osnovo, rižev papir, lepilo v stiku, olfa nožek in podlago za rezanje. In ta moj stari olfa nožek mi še danes odlično služi. Čeprav je čisto kmečki in majhen, ga ne dam za noben denar ;)


Pa še čist frišne kroglice iz biserčkov; kompletek uhančkov in obeska je prav tako dobila Maša.