sreda, 3. junij 2009

Spomini in perlice

V mesecu maju je bil en kupček obletnic poroke. Med drugim tudi moja in Mašina. Maša je moja najljubša sestrična in prva najboljša prijateljica, ki sem jo kdaj imela. Že v rosnih otroških letih sva se dogovorili, da, ko bo prišel čas, bova ena drugi stali ob strani. In najina obljuba je res držala. Pred šestimi leti sem bila priča jaz, pred dvema letoma pa še ona. Zares sem vesela, da ves čas ohranjava pristen stik. Saj, z leti so se oblikovala prijateljstva tudi z drugimi dekleti in jih ne bi zamenjala za nič na svetu, ampak najin odnos z Mašo je vseeno nekaj posebnega. Čeprav se ne slišiva in vidiva tako pogosto, je vedno fajn, ko prideva skupaj. Sploh zdaj, ko naju povezujejo tudi najini čmrljčki, ki se prav tako lepo razumejo.

Zakaj vam to sploh pišem?

Pri starših v moji stari sobici sem našla dva kosa nakita. Ja, že veliko časa pred nastankom našega otočka sem zelo rada ustvarjala. In Mašina poroka je bila idealna priložnost, da naredim nekaj posebnega. Moji mami in sebi sem naredila rožici iz perlic in žice, našila pa sem ju na trakca iz blaga, iz katerega je moja mami zašila moj kostimček s srebrnim topom in bluzico ter top zase. Zares je mojstrica, da ji ni para.

No, v glavnem, da ne bom preveč zašla, tukaj sta današnji fotki ogrlic in fotka iz arhiva, kjer sva midve z mami z vsemi kreacijami. Ojoj, a takšna sem bila pred šestimi leti? Najbolje, da si fotko napopam na hladilnik in omaro s sladkarijami.



Ker sodi tukaj zraven, prilagam še fotki vabil za poroko (izdelala sem jih 64).
To je bil čas pred hroščkom in ostalimi zverinicami. Za izdelavo sem potrebovala le krem osnovo, rižev papir, lepilo v stiku, olfa nožek in podlago za rezanje. In ta moj stari olfa nožek mi še danes odlično služi. Čeprav je čisto kmečki in majhen, ga ne dam za noben denar ;)


Pa še čist frišne kroglice iz biserčkov; kompletek uhančkov in obeska je prav tako dobila Maša.

9 komentarjev:

Hali pravi ...

Rožice so prekrasne, vabila pa... na roke si ženina in nevesto rezljala???? Kapo dol,super so bila!

Tanc pravi ...

Odličen nakit iz perlic!
Za vabila si se pa zmotila, a ne. Ne 64 za vse, ampak 6 za starše in priči. :P No že za teh 6 ti kapo dol. :)))

Sonja pravi ...

Kako sta lepi mama in hči. In ogrlici.. in vabilca, za katera si še danes ne predstavljam, kako si jih rezala s skalpelom. Midva si nikoli nisva bila na ti.
Ljudje se pač spreminjamo, tako na notri kot na zunaj. Bi šla nazaj za kakšnih 10 let? Jaz ne :) pa čeprav sem imela kar nekaj kilc manj takrat :)

Neža pravi ...

Tanc, kako to misliš? Imam blond trenutek, pa ne štekam :D
Vabil je bilo 64, ampak v tistih časih še nisem pofotkala vsega, kar sem naredila ;)

Alenka pravi ...

Lepi spomini, še lepše perlice. O vabilih pa ne izgubljam besed, prelepa in ne razumem , kako si to izvedla.Meni to zveni nemogoče, posebno s skalpelom. Tudi todobne kuglice so ti uspele zelo dobro.

Rastlinica pravi ...

Ogrlici ste luštkani, ampak tile spodnji uhančki so pa tkooo cart!

Goga pravi ...

Lei rožici,in lastnici :)),za vabila pa "kapo dol",za izdelavo in količino,bravo.

Athena125 pravi ...

Meni je pa tako blazno žal, da včasih ni bilo digitalnih fotoaparatov... Kaj vse bi se našlo... Kakšna risba za likovni, pa tiste kačice iz radirke... Ampak enkrat bom pa res ljubljanske omare razkopala, da vsaj tvoje tastare voščilnice v javnost spravim.

Unknown pravi ...

Tebi pa lepo laufa ta tvoja stran. Imaš že veliko pohval in prav vsako si zaslužiš!
LP