Vse najboljše, moj najdražji

Ja, še eno leto si dodal k svojim simpatičnim smejalnim gubicam. Vse najboljše, in naj nama bo še naprej tako lepo.



Vedno, ko moram narediti voščilnico za moškega, imam v glavi blokado. Kaj, kako, s čim ... pojma nimam. Da ja ne bo česa preveč. Rožice ... odpadejo. Ptička ... kaj pa vem, nimam nič za zraven. Punčke ... japajade. Kup na mizi se je večal in večal, ura Petrovega prihoda iz službe je bila vse bliže, jaz pa še vedno brez čestitke in s skuštrano glavo. A bi palčke-malčke? Aa, ni več dovolj časa. OK, daj zberi se ... kaj pa srček? Ja, to bi šlo, ampak imam samo roza, črno in belo blazinico. Aja, pa zlato in srebrno, samo brez embosiranja je malo čudno (bo res nujno si prahce omislit). Prav, bom odtisnila z belo na črno osnovo. Pa da ne bo kot sožalna voščilnica izgledala, najbolje, da dam še kaj rdečega zraven. No, saj počasi pa napredujem. Ojej, da nisem slučajno tiste mini štance s srčkom zadnjič na bolšjaku prodala ... a jo še imam? Jupiii, tukaj je, še 3D blazinice, pa sem rešena. Še nekaj lepih želja iz srca in majceno darilce za rojstni dan je končano.


Skrajni čas, saj moram odhiteti k malčkoma in tašči, da Petra pričakamo ob prihodu iz službe. Frizura ... hm, bom kar malo skuštrana. Miza s kupom me bo pa tudi počakala, saj kam bi pa lahko šla ...

Pocrkljali smo se z enostavno, a dobro višnjevo torto s smetano. Če odštejem čas za pripravo biskvita, je bila torta definitivno sestavljena in okrašena v krajšem času, kot pa sem ga porabila za izdelavo voščilnice.


Tortica je bila slastna, voščilnica je dosegla svoj namen in imeli smo se lepo. Zdaj pa odštevamo dneve do morja ... še 4 :)))