petek, 2. april 2010

V slovo

31. marca se je poslovila naša Mama. Mama Fani. Moja babica. Prababica mojih dveh čmrljev. No, zame je bila vedno samo Mama. Drobna. Preprosta. Skromna. Pridna kot čebelica. Dobra kot kruh.

Toliko kot sem ponosna, da sodelujem pri akciji Stekleničke upanja, toliko sem tudi jezna nase, da kakšne izmed njih nisem dala Mami. Takrat, ko bi to še imelo smisel. Za kakršnokoli obžalovanje je zdaj prepozno. Na grobu bodo vremenu kljubovale rožice na malce večji steklenički.

Mama, počivaj v miru. Upam, da si se že srečala z vsemi, ki so odšli pred teboj.

P.S. Na sliki je za primerjavo velikosti tudi ena od stekleničk upanja.

9 komentarjev:

Helena pravi ...

Moje sožalje ob smrti vaše Mami. Ob kratkem opisu sklepam, da je bila Velika. In naj kot takšna ostane v vaših srcih.
Steklenička je zelo lepa, primerna namenu.

Andreja pravi ...

Moje soželje! Zelo zelo lepo napisano, steklenička je pa še lepša :-))

Alenka pravi ...

Moje sožalje.Vem kako se prepozno spomnimo stvari, ki bi jih lahko naredili ko je bil še čas.

Nataša pravi ...

Neža, iskreno sožalje tebi in tvojim tudi od mene.

Vladuška pravi ...

Moje sožalje in zelo lepo se mi zdi, da na grobu stala tale steklenička.

Teja pravi ...

Moje sožalje Neža. Naj spomin nanjo vedno ostane v vaših srcih.

Mojca pravi ...

naj ji bo dobro na oni strani. moje sožalje.

marjeta1953 pravi ...

Iskreno sožalje in če ti je lahko v tolažbo - gotovo ji bo tam, kamor je odšla lepše kot tukaj v tem že popolnoma norem svetu in času. Za stekleničko pa - nikoli ni prepozno, veš!

BojaMoja pravi ...

sožalje