Barve moje mavrice

Ko sem urejala fotografije nakita, ki sem ga ustvarjala v preteklih dneh, me je prešinilo, da se moja barvna lestvica vedno znova ponavlja. Tudi tisti kosi, ki jih najraje nosim, so v teh barvah. Če so vse skupaj namešane, še toliko bolje. 

Na prvem mestu so seveda turkizni odtenki, sledijo odtenki ciklamnih, fuksija, vijoličnih tonov, zraven pa super sodijo še zelenkasti odtenki. To so barve, ki se prelivajo v pavjih peresih. Meni delujejo bogato, prelivajoče, ravno prav so živahne in hkrati umirjene. Ponavljajo se tudi na mojih oblačilih.

Pred kratkim smo v Prometej Centru dobili kolekcijo Premo polimerne mase. Seveda sem se javila, da bom naredila vzorčne primerke in s poličke sem nabrala točno te barve, o katerih pišem. Saj, to je bila prva stvar, ki mi je padla v oči ... prekrasna barvna lestvica Premo mase. Močne, žive barve, fantastičen lesk bisernih odtenkov, roka je kar sama segla po njih. 

Nepričakovana bolniška je prišla ravno prav, da sem se lahko v miru usedla za mizo in začela z ustvarjanjem. Resnično sem bila iz minute v minuto bolj navdušena. Po dolgem času sem delala brez rokavic, saj se Premo masa popolnoma nič ne packa. Delala sem s črno, biserno belo, turkizno, zeleno in fuksija barvo. Presenečena sem bila nad tem, da ni bilo prenosa barv, prsti so bili popolnoma čisti. Tudi, ko sem začela z mečkanjem črne barve, nisem potrebovala nobenega čiščenja. 

Prvi vtisi so res fantastični in tudi izdelki so mi temu primerno všeč :)

Najprej sem se lotila že preverjene barvne kombinacije s 'hidden magic' tehniko. Nastal je prekrasen kompletek krajše ogrlice in uhančkov.

 

Naslednja plahtica je bila sestavljena iz mnogih raznobarvnih plasti. Nastali so kosi, katerih površina me spominja na Merkurjeve kraterje. Zakaj ravno Merkurjeve? Ko smo pred dnevi z otrokoma ustvarili vesolje v otroški sobi, smo Merkur po referencah iz knjige pobarvali s črno barvo.

 

 

Iz ostankov sem zvaljala še eno plahtico, ki je postala temne antracitne barve z bisernim leskom. Odtisnila sem relief orientalske preproge in jo poprašila z bisernimi prahci. Le v katerih barvah? V ''moji'' kombinaciji seveda ;) Nastala je večja broška.

Doma me že čakajo novi paketki in komaj čakam, da ustvarim še kaj novega.

Album za tri srčke

Kako všeč mi je, kadar z naročnico deliva podoben okus glede okraševanja izdelkov.  Naredila sem mini album s fotografijami treh otrok. Glavna zvezda je najmlajši Miha, dužbo pa mu delata še veliki brat in sestrica. 

 

Urša mi je rekla, naj naredim nekaj luštnega, ne preveč načičkanega in mislim, da mi je lepo uspelo. Izbrala sem pastelno rumeno osnovo in drobno-kockast papir v nežno rumeni in modri barvi. Kot dodatek so se super izkazali izsekani pisani krogci, ti so prav tako del  zanimivega scrapbook papirja, ravnopravšnji za mojo štanco. Na strani sem nalepila še pikaste trakce in pentljice in okrasja je bilo dovolj. 

 

Fotografije so bile v osnovi velike 10×15 cm in kar nekaj časa sem rabila, da sem s škarjami pogumno zarezala vanje. Če bi jih pustila takšne, kot so bile, bi bil albumček prevelik, sedaj pa je njegova velikost 17×17 cm. 

Pa še dodana vrednost: 

Fotografije je posnel super fotograf Matic Kuder, ki dela res lepe družinske in otroške fotografije. Sama sem že pred časom odkrila njegov blog s poročno fotografijo, ob katerem sem si zaželela, da bi se  sama kar še enkrat poročila. 

No, spomladi se zagotovo z mojo družino dogovorim za eno seanso v naravi.

Tale albumček je Matic prišel pofotkat kar k meni domov. Lepo vas vabim na obisk njegove FB strani FotoSTUDIO.si, morda pa tudi vas zamika, da bi tako lepe fotke krasile domačo steno. Za izdelavo albumčka lahko pa mene pocukate za rokav ;)

Pečene banane

Ne vem, kaj je sedaj to, da so se začeli nabirati sladki recepti. V resnici se spet spravljam na ustaljene tirnice zdravega prehranjevanja, da se pripravim na letošnje športne izzive. Po pravici povedano, sem si po Ljubljanskem maratonu privoščila totalen odklop. Nič načrtnega miganja, prehrana po želji, klasična nedeljska kosila ... Priznam, pasalo je! Sedaj pa je čas, da se spravim v red.

Danes sem se zvečer spokala v klet in opravila fit test Insanity vadbe. Insanity je 60-dnevni program visoko intenzivne intervalne vadbe. Z njo sem poskusila že lani avgusta, vendar sem po 14-ih dneh prekinila, ker mi časovno in energijsko ni zneslo opravljati tekaških treningov in Insanity-ja. So bile maratonske priprave le na prvem mestu.

Ker me v teh zimskih dneh prav nič ne vleče ven, je idealen čas, da opravim s tem programom. No, pa tudi s tekom bom počasi začela, ampak lepo postopoma. Sem se pa prijavila na otvoritev sezone v Sežani 24. marca. 21 kilometrov :)

Aja, da ne pozabim na banane. Pečene obožujem. Ena banana na osebo je ravno prav.

Za slastno sladico potrebujemo:
- banane
- maslo
- rozine, namočene v rumu
- vanilijev sladoled

Banano prerežemo na četrtinke. V ponvi na dveh žlicah stopljenega masla popečemo rezine banane. Na vsaki strani minutko, tako da dobijo lepo zlatorumeno barvo. Rozine, ki smo jih pred tem namočili v rumu, dodamo v ponev, da se pregrejejo.
Naložimo na krožnik, čez banane polijemo tudi masleno 'omakico' in dodamo kepico sladoleda, po želji pa tudi stepeno smetano. 

Če želimo biti orto dekadentni, bi čez banane lahko dodali še žlico stopljene temne čokolade, ampak to bi bilo že pretiravanje ;)

Za utišanje naše slabe vesti se po slastni porciji spokamo v klet na izdatno porcijo telovadbe. Če nimate kleti, bo tudi dnevna soba v redu. Če pa vreme dopušča, je  seveda najboljše miganje na svežem zraku ;)

Novoletna tortica

Pred nekaj dnevi so se mi pocedile sline, ko sem našla recept na blogu vila lila. Saj sem že kdaj prej spekla kaj podobnega, ampak človek kar pozabi ob obilici vsega dobrega v decembru.

Hladilnik moram spucat, da bo pripravljen na vitaminske zaobljube, zato sem se danes lotila peke. Odločila sem se za polovične količine, predvsem zato, ker nisem imela dovolj masla ;) Pa tudi višnje so tako lepo mežikale iz špajze, da sem jih enostavno morala naložiti gor.

Za biskvit potrebujemo:
125 g temne čokolade (65% kakava)
65 g masla
3 jajca
80 g sladkorja v prahu
vanilijev sladkor ali vanilijevo aromo

Za nadev potrebujemo:
sladko smetano
malo sladkorja v prahu
sadje po želji
kak dober liker

Čokolado in maslo stopimo nad vodno kopeljo. V skledi penasto vmešamo 1 jajce in dva rumenjaka s 40 g sladkorja in vanilijevim sladkorjem/esenco. V jajčno zmes vmešamo čokolado z maslom. Na koncu dodamo še sneg, ki smo ga stepli iz dveh beljakov in preostalim sladkorjem v prahu. Vlijemo v namaščen pekač (premer 18 cm) in pečemo okrog 30 minut na 180 stopinjah. Biskvitek med peko zelo naraste, pri meni je imel višino dobrih 8 cm, vendar ob ohlajanju upade.

                              

Na biskvit sem naložila višnje iz kompota, ki sem jih prelila z dvema žlicama maraschina. Na vrh sem naložila stepeno smetano, ki sem ji dodala žlico mletega sladkorja in prav tako dve žlici maraschina.
Zanalašč sem jo nametala neenakomerno, da ne bo vedno vse po strogih merilih ;)

Medtem, ko se večina masti s sarmami, se mi letos sladkamo.

Slasten vstop v novo leto ;)

Vesolje

Starši poznate obdobja, ki si sledijo pri mulcih, kajne? 

Najprej je bil Strela McQueen, potem dinozavri na 101 način, sledili so gusarji, potem pa kar naenkrat astronavti. Tole zadnje je bilo sploh presenečenje, ker je kliknilo čez noč. Z nakupovalnega izleta z babi se je Aljaž vrnil s knjigo o vesolju. Zanimiva knjigica, se vsi kaj novega naučimo. 

Kmalu je padla odločitev, da bomo naredili planete našega osončja. Oči je poiskal razmerja velikosti, jaz sem iz službe prinesla stiroporaste krogle in akrilne barve, včeraj pa smo skupaj ustvarjali za mizo. Pod stropom otroške sobe sedaj lebdijo planeti in veliko Sonce. Malce drugačna novoletna dekoracija :)

Sladko 2013

Leto se poslavlja. Vsak dela svoj obračun, kaj je naredil, dokončal, kaj mu še ostane za prihodnost, kaj bi še spremenil ... 

Od dneva do dneva je odvisno, enkrat smo bolj zadovoljni, enkrat manj. Pred štirinajstimi dnevi sem bila nad mojim obračunom bolj kislega obraza, danes pa sem kar zadovoljna. Pa se v teh dveh tednih ni kaj bistvenega spremenilo. Le sobota 15. decembra me je napolnila z energijo. Saj veste, vse je fora do polovice polnega ali pa do polovice praznega kozarca. 

Vsem skupaj želim, da bi na svet gledali s pozitivnimi očmi, da bi bili naši kozarci vedno bolj polni kot prazni.

Pa ko sem ravno pri kozarcih. Letos sem za darilca pripravila kozarce s sestavinami za čokoladne mafine. Kot je na FB-ju pokomentirala ena od deklet, mafine je pa res smešno lahko pripraviti. A ni to mal mimo? Menim, da ni. Itak ni fora v mafinih, ampak v tem, da sem si kljub noremu decembru vzela nekaj časa, da mi je uspelo spraviti skupaj te kozarce. Za kaj več žal nisem našla časa. Veliko lažje bi bilo poiskati brezosebna darilca v bližnji drogeriji ali marketu, pa to enostavno nisem jaz. 

Ampak ... v 2013 bomo gotovo imeli veliko več časa za vse naše načrte kajne? In potem pride svizec s svojo čokolado ... 

Pri meni je 100% samo tek, ki je trenutno na dopustu. Prijave za Radence bodo kmalu odprte, potem bo pa že zalaufalo ... korak za korakom, kilometer za kilometrom, kaj bo pa vmes? Bomo videli ;)



P.S. Za vse, ki na fotki ne razberete recepta, ga navajam še tukaj.
Moji kozarci imajo prostornino 7 dl, lahko bi bili tudi malce manjši. Uporabila sem aromatični rjavi trsni sladkor (demerara). Za čokolado pa priporočam slaščičarsko trgovino Pekarne Vrhnika na Brnčičevi v Črnučah. 1 kg kapljic s 50% deležem kakava stane dobrih 6 €. 60 centov za tablico čokolade je zelo ugodna cena, pa še sekljati je ni treba.
Za pisane plasti sem zmešala le različne deleže kakava in moke. V tretjino moke sem dodala večino kakava, v tretjino pa le eno majhno žličko.
Ker uporabljam 100% kakav, so mafini zares zelo močnega čokoladnega okusa.

Čokoladni muffini

200 g moke

dve žlički pecilnega praška

pol žličke sode bikarbone

ščepec soli

dve žlici temnega kakava

100 g sadkorja

100 g čokolade

V kozarcu so že pripravljene vse navedene sestavine, ki jih stresite v skledo. V drugi posodi zžvrkljajte dve jajci, tri žlice olja in 150 ml mleka in vse skupaj zlijte k suhim sestavinam. Premešajte, napolnite modelčke za muffine in pecite 20-25 minut na 180 stopinjah.

Sedem let

Kaj je res minilo že sedem let? Kako to, da so naši otroci vsako leto starejši, mi pa ostajamo isti? Če vprašate mene, jih imam še vedno 27, ko pa pomislim še enkrat, sem pri teh letih rodila mojo Niko. Hm, se je čas ustavil? Saj ni pomembno, da se le v srcu počutimo mlade, razigrane, pa je življenje takoj lepše.

Nika ima danes svoj dan, s praznovanjem je začela že zjutraj ob veselju nad prvim darilcem. Nadaljevala bo v družbi sošolk in sošolcev, s katerimi se bo posladkala v razredu in jim razdelila magnetke iz das mase in poservetkanimi motivi sovic.

 

Mislila sem, da jih bomo ustvarjali skupaj z Niko in Aljažem, pa se je ta nor decembrski urnik obrnil malo po svoje. Celodnevni delavniki, moja odisejada z zobarjem in ostale obveznosti so zahtevale svoj davek in otroško sodelovanje se je zaključilo pri valjanju in izrezovanju mase. Včeraj zvečer sem potem še nalepila sličice in magnetke ter privezala pentljice.

Itak se moram pripraviti na nočne ure, ker bom ta vikend bolj malo spala. Ne, ne bom ustvarjala, privoščila si bom ŽUR za mojo 27-letno dušo in srce. Če dobro pomislim, se počutim kot ena 14-letnica, ki omedleva pred koncertom Justina Bieberja. No, nisem ravno tako huda pacientka, da bi mi zmanjkovalo sape, ampak Red X-mas Partyja v dvorani Stožice z Arminom van Buurenom se neskončno veselim. Čaka me vsaj šest ur norenja ob glasnih ritmih glasbe, ki me tudi sicer spremlja na mojih tekaških treningih. 

Da bo mera še bolj polna, grem na žur popolnoma SAMA. Woooohooo, to bo ena posebna izkušnja, ko se bom potopila v pisano množico mladih ljudi. Mladih po letih in mladih po srcu.

Jaz se vidim v obeh skupinah, kaj pa vi?