Pisana jesen

Neee, nič se ne bojte, poletje je še trdno zasidrano v naših krajih, ampak si ne morem kaj, da me jutrišnji prvi šolski dan ne bi spomnil na jesen in njene pisane barve.

Tudi moja ustvarjalnica je v zadnjih dneh zelo pisana, nastlana z raznobarvnimi krpicami blaga, ki se spreminjajo v ljubke peresnice. Se mi zdi, da sploh ne znam več šivati iz enega samega kosa blaga :)))

Te peresnice niso velike, vanje spravimo nekaj kulijev. Sama nisem nikoli marala ogromnih puščic, v katere si lahko stlačil 24 flomastrov. Za v torbo se mi zdi najbolj praktična takšna, za tri, štiri kulije, svinčnik in radirko. 

Kupček voščilnic

Prav zanimivo je, da sem se po dolgem času lotila kampanjskega ustvarjanja. Ne morem verjeti, da se albumi z zalogo počasi polnijo. Celo k mami sem lahko odnesla dve voščilnici kar tako, da ju bo imela pripravljeni za vsak slučaj.

Po naročilu sem izdelala dve enaki voščilnici, ki sta namenjeni bodočim duhovnikom. Izročeni sta bili ob sprejetju svečanih zaobljub (niti ne vem, kako bi natančno poimenovala to priložnost, verjetno bi Helena znala bolj točno povedati). Želja je bila, da je gor Frančiškov križ in Sveto pismo. No, jaz sem si vzela malo umetniške svobode in namesto klasične Biblije naredila starinski svitek papirja. Recimo, da je na njem zapisana svečana zaobljuba ;) 

Pri tej voščilnici mi je všeč to, da bom model lahko še uporabila, samo namesto križa bom dodala kaj drugega, priložnosti primernega. To je idealna voščilnica za moške :)

Še ena po naročilu je bila ta z deteljico. Dodatni opis niti ni potreben, saj je vse razvidno s fotke.

V Prometeju sem našla luštne kartone za ozadje in jih še isti dan spremenila v voščilnice. So tako lepo pisani, da veliko dodatkov ne potrebujejo.

Sedaj sem se iz papirčkanja preselila k šivanju. Več o tem pa v naslednji objavi.

Ob diplomi

September je pred vrati in poleg ogromnega števila malčkov, ki bodo prvič sedli v šolske klopi, bo lepo število mladih zaključilo s šolanjem.

Prva je nastala sovica, že nekaj mesecev nazaj. Naročnica ni bila zadovoljna, ker je na njej premalo simbolike. Manjkata diplomantska čepica in svitek papirja. Naknadno nisem hotela dodajati elementov, meni je všeč takšna kot je :P

Prejšnji teden pa sem se spet lotila istega modela, le da sem imela tokrat že od začetka v mislih končno podobo z vsemi sestavnimi deli. Za obrobo je Pavčkov verz, ki je bil naročen zraven.

 

 

Potem je tukaj še ena sovica, ki je nastala v istem času kot prva voščilnica, le da je morala čakati, da jo umestim na voščilnico. Prav ljubka je, pa ni nujno, da jo podarimo ob diplomi, poznam kar nekaj ljubiteljic teh modrih nočnih ptic.

Za konec pa še diplomantska čepica, enostavna, a zanimiva. Moram sestaviti še kakšno ;)

Za moške

V zadnjih dneh, ko se spopadamo z vročinskim valom, mi gre najbolje od rok papirčkanje. Pa bom voščilnice, ki so nastale, predstavila po sklopih. 

Najprej sta na vrsti moški voščilnici ... ena burlingtonka in ena srajca s suknjičem. Zelen karo papir sem imela že nekaj časa doma, pa mi je šele sedaj kapnilo, kaj lahko naredim iz njega. Bolj enostavna voščilnica že ne more biti ;) Modra pa je nastala po predlogi z Valitinega bloga.

Mojčine muce

Danes je res en tak mačji dan. Vsaj pri meni :)

Ko sem naredila kompletek iz spodnje objave, sem se spomnila še na muce slikarke Mojce Senegačnik, ki slika čudovite mačje in pasje portretke. Doma imam tri njene muce, belo, črno in srebrno, ampak obvezno se jim bo morala pridružiti še modra :) No, modro sem si sposodila z Mojčine fotografije in jo spremenila v obesek. 

Tu je ogrlica pofotkana poleg originala 

(ta bo naslednja, ki se bo spremenila v nakit)

Seveda sem bila malo na trnih, kakšna bo Mojčina reakcija, ampak sem se sekirala popolnoma brez potrebe. To prvo ogrlico sem poslala njej in jo prosila za dovoljenje, da izdelam še kak kos nakita z njenimi motivi. Na moje veliko veselje se je strinjala in tako bo v prihodnosti nastala kolekcija z dobrodelno noto. Izkupiček od prodaje tega nakita bo namenjen Zavetišču Horjul. Komaj čakam, da se lotim dela :)

Rozince

V mačke slikarke Rosine Wachtmeister se enostavno moraš zaljubiti, ker so tako prijazno pisane, nasmejane, posebne, lepe. Meni so že odkar sem jih prvič videla zelo všeč, poznam pa še eno zelo strastno oboževalko. Vesela sem, da sva z Aljaževo prvo vzgojiteljico Dori obdržali stike in se semintja zmeniva za kavico in skupni sprehod na Orle. Te dni praznuje rojstni dan in prav nobenega dvoma ni bilo, kakšno tematiko bom izbrala za izdelavo darilca ;) Odločila sem se za transfer na poli. Priznam, da me je in me še gloda črviček slabe vesti (avtorske pravice pa to), ampak kaj čmo, od enega kompleta nakita se še ne bo svet podrl. Kompletek sem zapakirala v lično škatlico in današnje kofetkanje je vse prehitro minilo.

Dve predstavitvi

Ta mesec se je res zanimivo začel. Moja ustvarjalnica je doživela prvo predstavitev v medijih in sicer v reviji Rina. S tem sta me urednici nagradili za mojo klepetavost na strani 90-dnevne ločevalne diete na Facebooku. Od desetih gusarjev, ki smo bili izbrani za skupen boj s kilogrami, sem bila najbolj aktivna in na našem zadnjem srečanju v Rogaški je fotograf pofotkal izbor mojih izdelkov. Ja, prav fajn se mi zdi :)))

Potem pa me je danes pričakalo še eno presenečenje. Mojo FB stran sem prijavila za kratko analizo pri slovenskem mojstru FB komunikacije Mateju Špeharju in glej ga zlomka, dobila sem odlično oceno.

Priznam, potihem sem upala, da ne bo našel preveč napak, ampak nad 5-ko sem vseeno več kot navdušena.