Dobrodošla Zala

Hm, tole je objava, ki bo tukaj gor dva dni, oziroma dokler prejemnici ne prideta domov iz porodnišnice. Potem jo bom morala vsaj delno skriti, da ne pokvarim presenečenja.

Barbara, ena od mojih najljubših prijateljic, je na materinski dan postala mamica. Komaj čakam, da ju z malo Zalo vidim :)

***************************
UPDATE

No, včeraj sem malo princesko že videla in je prav lepa novorojenčica. Ker sta bili z mamico pridni, se danes že odpravljata domov, zato sem morala skriti tekst in slikice darilca. Kaj pa vem, kdaj bo Barbaro firbec prignal na internet ;) Še komentarje moram nekako pošlihtat :)

****************************

UPDATE 2

Paketek je dostavljen, zato vračam prvotni tekst skupaj s komentarji :)

Za darilo sem že zdavnaj vedela, da bo kvačkano. Saj ne, da se s kvačkanjem ful ukvarjam, do sedaj sem naredila le dve odejici za moja škratka, sedaj pa sem naredila še eno. Ima pa vsaka od teh treh svoj vzorček :) Ker ima Barbara zelo rada zelene odtenke, odločitev o barvi volne ni bila težka, pa še voziček je v teh barvah. Zraven sem dodala še dve rožici 'ala Lili' po želji jih bo lahko odstranila, ker ne mara načičkanih stvari - ma meni sta ful všeč ;)
Druga zadevica je voščilnica. Vedela sem, da naj ne bi bila roza, ampak da bo pa tako modra ratala, si pa nisem mislila. No, zdaj je, kar je. Saj modro ni samo za fantke, ane? Odtisek je Bojamojin, pobarvan malo mešano - z akvarelnimi barvicami in gel pisali. Nebo je pobarvano s perl vodenkami, dodane so z zlato blazinico odtisnjene zvezdice. hm, še podstavek za kozarce, dva trakca, 'moja' pentljica in nekaj razcepk. Pa še napis z imenom, da ne bo kdo res mislil, da je za fantka :)


Dodajam pa še slikici odejic za Niko in Aljaža. No obe sta bili narejeni za prvorojenko, ampak uporabljata ju pa oba.

4 komentarji:

Sonja pravi ...

Čudovita dekica je, verjamem, da bo prejemnici všeč.

Petek, 27 marec 2009 8:53

Urška pravi ...

wow prav tale tazadnja mi je najljubša - krasno!

Petek, 27 marec 2009 9:49

Tiara pravi ...

Odejica je krasna. No, pravzaprav so vse tri noro lepe.

Petek, 27 marec 2009 15:27

Maja pravi ...

Rožici prav lepo poživita, nič ni načičkano. Pomoje ju bo prejemnica gotovo obdržala.

Sobota, 28 marec 2009 9:03

Večerni ''užitki'' in darilo

Ta teden so delavnice s stekleničkami upanja v polnem zagonu, zato sem tudi jaz očistila dobrih 90 stekleničk. Ampak joj! Kakšne nalepke so bile to gor nalepljene :P Dobri dve uri sem jih drajsala dol @&%$#!@#* No, sedaj so pripravljene, tukaj pa imate fotko slastnega pekača ;)


Včeraj pa se nas je nekaj otočank tudi srečalo na kofetkanju. Prijetno martinčkanje, je bilo skoraj prevroče :) No, zelo sem se razveselila kompletka, ki mi ga je podarila naša fimomojstrica Fikus, pa vam ga pokažem tukaj. Resnično mi je všeč in bo pogostokrat na meni :) Fikus, še enkrat hvala :)

Še ...

... nekaj stekleničk je nastalo v petek. Skupaj z že pokazanimi 17. Pa verjetno še ni konec :)

Še nekaj stekleničk upanja

Iskreno povedano sem mislila, da sem za letos z njimi opravila. Do sedaj sem jih naredila kar nekaj (9 doma in 6 pri Klavdiji v Maxiju, pa še eno na srečanju), zdelo se mi je, da dovolj.

Potem pa me je prejšnji teden Klavdija prosila za prevoz do bolnišnic na Jesenicah in na Golniku, kjer sva v okviru tedna boja proti raku osebno razdelili stekleničke bolnikom. In to je bila zelo čustvena izkušnja zame, saj s tem do sedaj nisem imela veliko osebnega stika. Nekaj sorodnikov je sicer že umrlo zaradi raka, vendar sem bila npr. na obisku v bolnišnici le pri eni teti, tega pa je že kar nekaj let.

Sprehod po jeseniški bolnišnici se me je resnično dotaknil in ta teden sem se zato prav veselila petkovega odhoda v Maxi. No, z Aljažem sva žal že dva dni noter, ker ga kuha vročina (zobki, viroza ... pojma nimam) in zato sem si kar sama pripravila solo delavnico. Oblekla sem še 10 stekleničk, pa še kakšno bom :) In prav fajn se počutim ob tem, ker sedaj vem, kako vsaj majceno polepšaš dan tistemu, kateremu je steklenička namenjena.

Zlata nitka in čarobne palčke

Nadaljujem z objavo, ki me je mučila ves prejšnji teden, saj zaradi srečanja nisem smela objaviti fotografij nakita, s katerim sem sodelovala na swapu ogrlic.


Mirne duše lahko rečem, da je to nekaj, na kar sem do sedaj skoraj najbolj ponosna. Lotila sem se namreč klekljanih obeskov. Ker doma nisem imela primernega papirca, ki bi bil namenjen prav za nakit, sem pomanjšala enega, ki je sicer namenjen za novoletni okrasek, drugi pa je miniaturni prtiček. Pomanjšala sem ju za 50%, klekljala pa sem s štirimi pari zlate nitke Madeira (sicer se lahko uporablja za pickpoint). Vsak od njiju je bil narejen v dobrih treh urah.


Še največ težav sem imela z izbiro osnove, kako naj obeska spravim okoli vratu. Najprej sem z isto nitko obkvačkala plastificirano žičko, pa je bila prelahka, oz. se je preveč zvijala.


K sreči sem v Levčku našla ''memory wire'' in jo prav tako obkvačkala, hkrati pa upala, da bosta nakit dobili punci s tankim vratom. Želja se mi je uresničila, saj je bila Pupa verižice zelo vesela, za Namo pa niti ne vem, saj ni kaj posebej komentirala :( In ja, sem malo užaljena.

Itak, tudi tukaj velja, da je kovačeva kobila bosa, saj nimam pojma, kdaj bom kaj takšnega naredila tudi zase.

Tretji rojstni dan

No, večina vas že ve, da 2. marca naš internetni otoček praznuje rojstni dan. Ne morem verjeti, kako čas hitro beži in da že dobri dve leti tudi sama aktivno sodelujem na forumu. Vsakdana brez njega si ne znam več predstavljati, predvsem pa me veseli to, da sem v tem času spoznala veliko zelo prijetnih in enakomislečih deklet.

Kot se spodobi, je bila rojstnodnevna zabava fenomenalna. Bilo nas je okrog šestdeset, miza se je šibila od raznovrstnih slanih in sladkih dobrot, naši dekolteji pa so bili okrašeni z raznovrstnimi ogrlicami, domov vedno pridem še za kakšno bogatejša :)

No, in zakaj sploh pišem o rojstnem dnevu? Kaj je na rojstnem dnevu nepogrešljivo? TORTA, seveda! Ker sem se pred dobrim mesecem pohvalila s svojimi tortami, me je naša šefica Fikus prosila, če bi tudi za otoško rojstnodnevno srečanje naredila eno torto. Ja, seveda, z veseljem :) Pa še proste roke pri izbiri okusa mi je dala. Hm, za neozdravljivega čokoholika izbira res ni bila težka.

Čokoladni biskvit s čokoladno kremo in čokoladnim oblivom, ha ha ha.

Za zadovoljitev ustvarjalnega vidika srečanja je torto krasil otoček iz fimo mase ;)

Hm, sedaj pa še malo tehničnih podrobnosti.

Spekla sem tri biskvitne plošče po tem receptu, le da sem 20g moke zamenjala z enako količino temnega kakava (Sparova znamka je čisto OK). Biskvite sem spekla v pekaču od pečice in količina v receptu zadošča ravno za 2,5 cm visoko biskvitno ploščo. Za kremo sem v litru sladke smetane nad paro stopila 500 g 70% čokolade. Ohlajeno maso sem stepla, da je narasla v slastno pariško kremo, temu pa sem dodala še pol litra stepene alpske smetane in tretjino litra rastlinske smetane (modra od Pomurskih mlekarn). Biskvitne plošče sem prepojila s sladkornim sirupom iz 6 dl vode in 40 dag sladkorja, dodala sem še sok iz višnjevega kompota in pol dl ruma. Pred nanosom kreme sem na biskvit naložila še višnje, zadnjo ploščo pa sem pred prelivom s čokolado premazala z jagodno marmelado. Aha, še preliv. V 2 dl sladke smetane sem stopila 20 dag Lindtove 85% čokolade in dodala 0,5 dl pomarančnega Triple sec likerja.

Biskvite sem spekla v četrtek, torto namazala v petek proti večeru, okrog polnoči končala z okraševanjem in v soboto okrog dveh popoldne smo jo z veseljem zmazale :)

Kako pa je preživela vožnjo do Logatca s kritičnim zavojem z Zaloške na obvoznico, s tem, da je pladenj stal na pečici za fimo, je pa že druga zgodba ;) Glavno, da je ostala cela, ha ha.