Želje

A veš, ko ti ob rojstnem dnevu vsi voščijo: ''Vse najboljše, pa naj se ti uresničijo vse želje ...'' Kaj pa, ko se to resnično začne dogajati? Padeš na rit, dobiš pekoče oči, skoraj izgubiš sposobnost treznega razmišljanja, se ti smeje od ušesa do ušesa? Vse naenkrat?

Meni, a to se dogaja meni?

Ja prav, pa naj se. Ne bom zanikala. Srečna sem. Obkrožajo me srčni, sončni ljudje.  Nekatere med njimi spoznavam v novi luči. Že prej so mi bili všeč in sem se v njihovi družbi dobro počutila, v novem okolju pa se še toliko bolj. Pridejo trenutki, ko se moram kar uščipniti, da dojamem, da je vse res.

Menjava službe je stresna. Ko ne veš točno, kaj pričakovati. Ko prideš med nove ljudi. Ko s seboj prineseš nekaj čustvene prtljage. Ko tudi oni ne vedo točno, kdo prihaja mednje. Jaz sem se ob prihodu odločila, da bom čustveno prtljago pustila pred vrati ... na ulici ... naj jo pobere nekdo drug, to navsezadnje niso bili moji kovčki, s sabo sem jih nosila s prejšnjega vlaka. Kako vesela sem, da sem naredila tako.

Pozitivna energija privlači pozitivno energijo. To se mi spet potrjuje. Minil je mesec dni v Rayherju, res, kot bi mignil. Še vedno ne poznam vseh artiklov in vseh računalniških fint, ampak saj bo, so tudi stranke prijazne in potrpežljive.

Pa veste kaj? Nima smisla, da še naprej napletam in nakladam. Zaslužim si, da sem tukaj, kjer sem in noro se mi zdi, da tako mislijo tudi drugi. Očitno v meni vidijo nekaj, česar včasih še sama ne, ker danes sem skoraj padla na rit, ko so mi sodelavci zapeli ''Vse najboljše'' in mi izročili rojstnodnevno darilo.

TOLE!!!

Tako. In potem naj se človek prepričuje, da nečesa ne rabi.

A sem imela kaj solzne oči? Ja ITAK!

Zdaj pa moram temeljito prespati vse skupaj, najlepše pa je, da vem, ko se jutri zbudim, bo še vedno vse RES!