V sredo sem se odpravila do Elnine trgovine in razočarna izvedela, da vatelina nimajo na zalogi. V Kilometru ista štorija ... kaj pa zdaj? Spomnila sem se še na Svet metraže na Rudniku in res sem imela srečo. No, na koncu vatelina še nisem uporabila, ampak pustimo podrobnosti.
Do moje prve polkrožne torbice me loči še primerno dolga zadrga, doma imam namreč kup prekratkih. Vseeno sem včeraj zvečer zašila oblekico za moj nov mobi. Mogoče je malce preozka, a vseeno brez težav zdrsne vanjo. Se je bilo pa luštno igrat brez metra, kar tako, samo s škarjami, na oko. Iz tega blaga so pred šestimi leti nastale moje prve hlače, prvi kos oblačila, ki sem ga zašila sama. Kdo bi si takrat mislil, da bo ta mala krpica nekoč dobila uporabno obliko. Saj sploh ne vem, zakaj sem jo spravila :)
Na zadrgi je svoje mesto našel košček, ki je bil spečen zato, da bi postal uhan. Tako majhni mi niso več všeč, pa sem mu namenila drugačno kariero.
6 komentarjev:
Hehe, je pa prav zabavno brat, koliko sem vas prepričala v šivanje mini torbic. Vesela :)
Zdaj je mobi varno spravljen v unikatni, res lepi in čisto tvoji torbici. Predvsem to mi je tako zelo všeč.. da v roke primeš nekaj svojega, v kar si vložil kar nekaj časa.
Stari ostanki so pa zakon. Sem včeraj spet brskala med mojimi :)
Sonjomanija na pohodu ;) Meni se zdi super, ker lahko občudujem vaše zašite zadeve in ta tvoja torbica za telefon je zelo lušna, s tem dodatkom na zadrgi pa ima piko na i.
Zelo lep torbica, pa še tako lep okrasek ima!!!!
Lušno. Telefonu je pa najbrž prav udobno :)
Lep domek si naredila za GSM. Verjamem, da boš kar hitro dobila kakšno povpraševanje po več :)
Luštna oblekca za telefon. Komaj čakam, da vidim še torbico :)
Objavite komentar