Pozdrav s Paga

Še dva dneva, pa bi minil mesec dni, odkar sem tipkala po mojem blogu. Saj ne, da nisem prišla pofirbcat, kaj se dogaja na sceni, kaj ustvarjate, kam odhajate na dopust, a energije, da bi objavila, kaj je novega pri meni ali pa, da bi pokomentirala pri vas, enostavno ni bilo. No, vmes smo bili 14 dni na morju, pa smo tudi tam občasno zajadrali na internet, tako, da tudi ta izgovor ne pade na plodna tla.

S čim naj torej začnem? Morda s kratko reportažo s Paga? Pa dajmo.


Po dveh letih kampiranja v mivke polnem Loparju na Rabu, smo letos odpotovali na otok Pag, natančneje v kamp Šimuni. Bili smo zgodnji, z dopustom smo začeli že 16. junija. Začelo se je obetavno, morje je imelo spodbudnih 23-24 stopinj, sonček je prijetno grel in dobili smo super parcelo, na katero smo lahko postavili našo ''hišo''.


Ja, naš šotor je že kar hiša, saj je velik 4×6 metrov, s stojno višino na celotni površini. Zakaj takšne dimenzije? Ha, vedno moramo biti pripravljeni na slabo vreme in letos smo ga zares izkusili v pravem pomenu besede. Na parceli borovcev ni manjkalo in v senčnem kotičku smo obesili tri viseče mreže za celodnevno uživanje. Meni je uspelo prebrati tri super kriminalke, kar je glede na prakso zadnjih let zelo dober rezultat. Se pozna, da sta otroka že toliko stara, da se skupaj igrata in staršem pustita tudi malce prostega časa.

Plaža nas je očarala, predvsem kristalno čisto morje v pacifiških odtenkih. Dopoldne so borovci poskrbeli za super senčko, tako da nas res ni popolnoma nič opeklo, popoldne po 17. uri pa smo se lahko že malo bolj sproščeno nastavili sončnim žarkom.


Žal je ta idila trajala le dobre tri dni, potem pa je prišel čas za dolge rokave in dežnike. V našem šotoru smo tako dobra dva dneva preživeli dve družini, notri smo kuhali jedli in se igrali. Eno spalnico smo preuredili v igralnico z računalniškim kotičkom za risanke. Prvi dan smo se celo spravili k peki pice na žaru. Calzone varianta ... za vseh deset prstov obliznit :)))

Fotke so iz druge peke, ko je bilo že lepše vreme :)

No, popoldne se nas je dež malo usmilil in smo lahko odšli na izlet ... en dan v Novaljo, drug dan v Pag. Pihalo pa je še vedno. Burja se nam je predstavila v kar konkretni podobi. Ponoči so drevesa vršala, šotor pa se je tako nagibal, da o stojni višini ni bilo ne duha, ne sluha. Rezultat vsega tega je bil precej dober, le ena počena palica. Povsem druga zgodba so obrambni jarki okrog šotorov, ki sta jih izkopala Peter in Sašo. Konkretni jarki, res!

Na fotki je Moldijev šotor, okrog našega je bila obrambna linija enaka :)

Tudi kline, to so pri nas 25-centimetrski žeblji, sta kar nekajkrat ponovno zabijala. Da ne govorim o tem, da je enkrat sredi noči, naša miza, ki je bila pospravljena v šotoru (!!!), poletela k vratom spalnice. Pustolovščina, vam rečem! No, glavno, da so drevesa zdržala.

Ko sta dež in burja opravila svoje, je imelo morje le še bohinjskih 18 stopinj, brrrrr. Zadnjih pet dni smo vseeno še uživali na sončku. Naplavali se ravno nismo, bomo pa zato naslednje leto odšli na dopust kasneje.

Če se odpravljate na dopust, pa še niste odločeni kam, vam Pag, oziroma njegovo zeleno zahodno stran definitivno priporočam. Kamp Šimuni nas je navdušil s svojo urejenostjo in verjetno se bomo še kdaj vrnili. Jadranske otoke in njihovo ponudbo bomo definitivno še raziskovali, morda je naslednje leto na vrsti Murter.

Po kampu so razstavljeni zanimivi kosi stare opreme,
ta voz je stal pred našim WC-jem, v svetlobi zahajajočega sonca je bil prav pravljičen.

Za konec pa še naš pozdravček ;)

P.S. Da ne pozabim, na morju sem našla tudi nekaj časa za ustvarjanje. Nastale so ene dojenčkaste križkane nogice in polovica kvačkane ogrlice. Drugače pa sem raje brala :)