sreda, 28. julij 2010

Pisana zapestnica


Zadnje dni se zdi, da se vse vrti okrog teh pisanih pastelnih barv. Med šivanjem mini torbic sem morala narediti malo premora, da sem skvačkala naročeno zapestnico in jo napeljala na spominsko žičko. Mi je šlo kar hitro od rok, saj me je za šivanje čakalo moje najljubše blago, ki ga vidite v ozadju. Ga sedaj s tako previdnostjo režem, da bo iz njega lahko nastalo še lepo število torbic, ki so dekletom očitno najbolj všeč. No, jaz nad tem niti nisem presenečena ... sem vesela, da imamo podoben okus.

Danes dopoldne sva bili z Niko pri zdravnici, izkazalo se je, da je pri starosti 4 leta in 7 mesecev res že čas za prve antibiotike. No, smo kar dolgo zdržali brez in tudi zdaj držim pesti, da se bo ta zoprn kašelj kmalu pozdravil. So se mi pa zaradi tega neljubega obiska v zdravstvenem domu podrli moji ustvarjalni plani za danes. Hitim klekljat.

Pa še malo zabavnega intermezza. Zvečer me čaka online turnir na osvajalec.si. Kvizi so ravno pravi zame :))) Se mi zdi, da bom šla spet enkrat jutri spat.

Nove štiri

Najprej pojasnilo. Zaradi moje neučakanosti je tukaj objava z nočnimi fotkami, tako da dopuščam možnost, da jih bom zamenjala z novimi.

Dopoldne sem se zakopala v mojo omaro s kosi in koščki blaga. Materiala je na pretek, tako vzorcev kot barv in tekstur. Z Niko sva odšli po nakupih in zvečr, ko sta otroka zaspala, sem se jaz usedla za šivalni stroj. Nastale so štiri minice. OK, rdeča je v resnici nastala že v ponedeljek zvečer, pa bom raje združila objavi ;) Ker mi je malce nagajala zadrga, sem se poigrala s cik-cak šivi, pa mi je bil rezultat tako všeč, da jih bom še uporabila.


Sledi otroško razigrana s pikapolonicami.


Naslednja je umirjeno elegantna. Enobarvna z rahlo teksturo in reliefom s svetlečo nitko ... tega blaga imam res samo za dve minici.


Zadnja za danes pa je v pastelnih tonih. Prelepo blago, iz katerega sem si pred leti naredila poletno jaknico. To je bila ljubezen na prvi pogled. Se vidi že po fotografijah, sem naložila kar vse, ker mi je z obeh strani všeč. Poleg pisanega potiska ima tudi lep relief. No, teh bom lahko naredila kar nekaj :)


Zdaj pa se moram spraviti h klekljanju ... ampak med pavzo bom pa še kakšno minico naredila ;)

ponedeljek, 26. julij 2010

Punčkasta

Ja, še ena je nastala danes :))) Če bi bila ves dan sama doma, bi verjetno nastala še kakšna, pa bo treba počasi po Aljaža v vrtec, pa kosilo se tudi ne bo samo skuhalo.



Ta je v takšnih nežnih, pastelnih barvah, za dekleta, ki nočejo odrasti. Naslednjo moram narediti malo večjo, že vem, za kaj bo namenjena. Za moje kvačkane ogrlice v nastajanju, saj imam vedno kakšno s seboj v torbici, da naredim par centimetrov, ko imam čas.


Sonja, še enkrat hvala za to tako prijetno okužbo :)))
Za ostale, ki vas srbijo prsti pa link do navodil.

Nova minica za rojstni dan

Tokrat v rjavo-bordo-svetleči kombinaciji. Ena sam mini krpica tega blaga se je skrivala v mamini vreči z ostanki. Kot naročena v barvah za eno fajn punco.


Danes mi doma družbo dela Nika, ki je zaradi prehlada na mini počitnicah. Medtem, ko je ona barvala, sem se usedla za šivalni stroj in torbica je bila tik-tak končana. Zunaj je bilo dopoldan še prijetno sveže, zato sva se usedli na kolo in se odpeljali do Klavdije. Luštno je bilo :)

sobota, 24. julij 2010

Marjetice

Sonja, prav imaš, res te zasvojijo te mini torbice. Že razmišljam, katero blago bi kombinirala pri naslednji.


No, pri moji prvi sem uporabila blago, iz katerega mi je mami zašila luštno poletno bluzico. Še vedno jo imam v omari, mogoče jo bom lahko kdaj spet zapela, kdo ve. Čokolada in ostale sladkarije mi to vztrajno preprečujejo.


Danes sem se odpeljala do trgovine po nekaj primerno dolgih zadrg, pa tudi vatelin sem tokrat preizkusila. Zanimiva zadeva :) Izdelava je res enostavna in že pri tej prvi torbici sem prišla do sklepa, da v navodilih omenjeno ročno šivanje odpade. Se da vse popolnoma enostavno strojno zašiti.

Da si boste velikost torbice lažje predstavljali, sem jo fotografirala na dlani. Je še vedno ravno prav velika za moj mobi. Ampak tole si je že Nika rezervirala, moja bo morda naslednja :))))

Po enem letu

No, v resnici manjka še slab mesec, pa bi res minilo eno leto, kar sem sedela za šivalnim strojem. Sonja nam zadnji mesec kaže tako cortkane torbice, da bi morala imeti res trdo kožo, če bi se hotela upreti skušnjavi.


V sredo sem se odpravila do Elnine trgovine in razočarna izvedela, da vatelina nimajo na zalogi. V Kilometru ista štorija ... kaj pa zdaj? Spomnila sem se še na Svet metraže na Rudniku in res sem imela srečo. No, na koncu vatelina še nisem uporabila, ampak pustimo podrobnosti.


Do moje prve polkrožne torbice me loči še primerno dolga zadrga, doma imam namreč kup prekratkih. Vseeno sem včeraj zvečer zašila oblekico za moj nov mobi. Mogoče je malce preozka, a vseeno brez težav zdrsne vanjo. Se je bilo pa luštno igrat brez metra, kar tako, samo s škarjami, na oko. Iz tega blaga so pred šestimi leti nastale moje prve hlače, prvi kos oblačila, ki sem ga zašila sama. Kdo bi si takrat mislil, da bo ta mala krpica nekoč dobila uporabno obliko. Saj sploh ne vem, zakaj sem jo spravila :)

Na zadrgi je svoje mesto našel košček, ki je bil spečen zato, da bi postal uhan. Tako majhni mi niso več všeč, pa sem mu namenila drugačno kariero.

torek, 20. julij 2010

Ko ne gre

Nima smisla, da še čakam z objavo fotk tukaj, ker mi enostavno ne uspe, da bi imel vsak izdelek svojo spodobno objavo. Zato jih bom danes natresla kar vse skupaj, čeprav vem, da bi si kakšen izmed njih zaslužil čisto svoj naslov.

Predstavljam jih v podnapisih pod fotkami.

Tri deteljice za tri vrtčevske vzgojiteljice.
Narejene dva dni pred odhodom na morje, ko spakiranega nismo imeli še NIČ.

Sledi nekaj kosov nakita po že preverjeni recepturi.

Vijolična ogrlica je odpotovala v barvno usklajeni škatlici.


Še ena turkizno-zlata sestrica.


Uhančki iz lesenih ''bunkic''.

Baby-boom med prijatelji še kar traja :)

Moji prvi dve kuvertici, narejeni v zadnji uri pred odhodom
na prvi rojstni dan dvojčkov, najinih krščencev Mance in Matica :)



Za konec pa še pick-point voščilnica za novomašnika.

Tako. Sedaj pa grem novim zmagam naproti. Nakit, klekljanje, škatlice, kaj bi najprej? Aja, pa še božič se bliža :)))) Voščilnice čakajo.

ponedeljek, 12. julij 2010

Pacifiška modrina

Nadaljujem z zamudniškimi objavami. Izdelke bom poskušala vsaj malce smiselno predstaviti po skupinah. Danes so na vrsti oceansko modri izdelki. Ena mojih najljubših barv, pa še tako modna letošnje poletje. Imam pa res srečo :)

Ogrlica, ki sem jo predstavila v pomladnih dneh, je dobila sestrico, danes pa nastaja še ena. Zraven sodijo tudi uhančki, so kompletki kar popularni. No, punce pravijo, da bi morala narediti še kakšno zapestnico, morda v prihodnjih dneh.


Ena oceansko modra na bombažnih vrvicah in organza trakcu.


Ker je bila ogrlica namenjena za darilo, je odpotovala v pripadajoči škatlici.


Za konec še voščilnica za 70. rojstni dan očetovega prijatelja.


Dokončno sem se osvobodila predsodkov o rožah na voščilnicahza moške. Pri mojih voščilnicah so gor in pika! Pritožbe ni bilo še nobene ;) Ker je gospod zelo vitalen in ga jaz sploh ne dojemam kot 70 let starega, mi tudi živahna barva ni delovala napačno. Zakaj pa bi morale biti moške voščilnice le v temno modri ali pa v zemeljskih barvah?

petek, 09. julij 2010

Nežno roza

No, pa začnimo z objavami, ki bi lahko bile tukaj že pred odhodom na morje. Bolje pozno, kot nikoli, kajne?

Najprej vam predstavljam nakit v nežno roza barvi. Mica shift in moje prvo tazaresno brušenje in poliranje. Krpica za čiščenje sončnih očal je res krasna, po petnajstih letih je končno v uporabi :))) Na prvi fotki lahko vidite razliko med spoliranim in samo zbrušenim kosom. Skoraj ne bi rabila lakiranja. In prav ponosna sem nase, da sem odkrila 'toplo vodo'. Nohte imam kljub brušenju še vedno dolge, pa tudi prstne blazinice so nepoškodovane. Brusila sem namreč v rokavicah. Sem brihtna, a :))))))


Ko sem zvrtala luknjice in se poigrala s štampiljko, so nastali luštni uhančki.


Zraven sodi še ogrlica. Na soncu se krasno blešči, poliranje se je resnično izplačalo.



Nastala je še ena ogrlica, bolj nežna od prvega kompletka. Podlaga in štampiljka res naredita svoje.



In da ne pozabim. Hvala Klavdiji, da mi je bila s svojimi kosi nakita v navdih pri zgornjem kompletku. Če izvzamem zelen obesek, ki sem ga naredila maja, je to prvi komplet, ki sem ga naredila z mica shiftom in štampiljkami. No, prav gotovo ni zadnji ;)

Pozdrav s Paga

Še dva dneva, pa bi minil mesec dni, odkar sem tipkala po mojem blogu. Saj ne, da nisem prišla pofirbcat, kaj se dogaja na sceni, kaj ustvarjate, kam odhajate na dopust, a energije, da bi objavila, kaj je novega pri meni ali pa, da bi pokomentirala pri vas, enostavno ni bilo. No, vmes smo bili 14 dni na morju, pa smo tudi tam občasno zajadrali na internet, tako, da tudi ta izgovor ne pade na plodna tla.

S čim naj torej začnem? Morda s kratko reportažo s Paga? Pa dajmo.


Po dveh letih kampiranja v mivke polnem Loparju na Rabu, smo letos odpotovali na otok Pag, natančneje v kamp Šimuni. Bili smo zgodnji, z dopustom smo začeli že 16. junija. Začelo se je obetavno, morje je imelo spodbudnih 23-24 stopinj, sonček je prijetno grel in dobili smo super parcelo, na katero smo lahko postavili našo ''hišo''.


Ja, naš šotor je že kar hiša, saj je velik 4×6 metrov, s stojno višino na celotni površini. Zakaj takšne dimenzije? Ha, vedno moramo biti pripravljeni na slabo vreme in letos smo ga zares izkusili v pravem pomenu besede. Na parceli borovcev ni manjkalo in v senčnem kotičku smo obesili tri viseče mreže za celodnevno uživanje. Meni je uspelo prebrati tri super kriminalke, kar je glede na prakso zadnjih let zelo dober rezultat. Se pozna, da sta otroka že toliko stara, da se skupaj igrata in staršem pustita tudi malce prostega časa.

Plaža nas je očarala, predvsem kristalno čisto morje v pacifiških odtenkih. Dopoldne so borovci poskrbeli za super senčko, tako da nas res ni popolnoma nič opeklo, popoldne po 17. uri pa smo se lahko že malo bolj sproščeno nastavili sončnim žarkom.


Žal je ta idila trajala le dobre tri dni, potem pa je prišel čas za dolge rokave in dežnike. V našem šotoru smo tako dobra dva dneva preživeli dve družini, notri smo kuhali jedli in se igrali. Eno spalnico smo preuredili v igralnico z računalniškim kotičkom za risanke. Prvi dan smo se celo spravili k peki pice na žaru. Calzone varianta ... za vseh deset prstov obliznit :)))

Fotke so iz druge peke, ko je bilo že lepše vreme :)

No, popoldne se nas je dež malo usmilil in smo lahko odšli na izlet ... en dan v Novaljo, drug dan v Pag. Pihalo pa je še vedno. Burja se nam je predstavila v kar konkretni podobi. Ponoči so drevesa vršala, šotor pa se je tako nagibal, da o stojni višini ni bilo ne duha, ne sluha. Rezultat vsega tega je bil precej dober, le ena počena palica. Povsem druga zgodba so obrambni jarki okrog šotorov, ki sta jih izkopala Peter in Sašo. Konkretni jarki, res!

Na fotki je Moldijev šotor, okrog našega je bila obrambna linija enaka :)

Tudi kline, to so pri nas 25-centimetrski žeblji, sta kar nekajkrat ponovno zabijala. Da ne govorim o tem, da je enkrat sredi noči, naša miza, ki je bila pospravljena v šotoru (!!!), poletela k vratom spalnice. Pustolovščina, vam rečem! No, glavno, da so drevesa zdržala.

Ko sta dež in burja opravila svoje, je imelo morje le še bohinjskih 18 stopinj, brrrrr. Zadnjih pet dni smo vseeno še uživali na sončku. Naplavali se ravno nismo, bomo pa zato naslednje leto odšli na dopust kasneje.

Če se odpravljate na dopust, pa še niste odločeni kam, vam Pag, oziroma njegovo zeleno zahodno stran definitivno priporočam. Kamp Šimuni nas je navdušil s svojo urejenostjo in verjetno se bomo še kdaj vrnili. Jadranske otoke in njihovo ponudbo bomo definitivno še raziskovali, morda je naslednje leto na vrsti Murter.

Po kampu so razstavljeni zanimivi kosi stare opreme,
ta voz je stal pred našim WC-jem, v svetlobi zahajajočega sonca je bil prav pravljičen.

Za konec pa še naš pozdravček ;)

P.S. Da ne pozabim, na morju sem našla tudi nekaj časa za ustvarjanje. Nastale so ene dojenčkaste križkane nogice in polovica kvačkane ogrlice. Drugače pa sem raje brala :)